Pot: smučišče Parnas, vrh smučišča, vrh Parnasa in nazaj
Čas: okoli 7 ur
Višinska razlika: okoli 800 m
Po grški mitologiji je gora Parnas dobila ime po Parnasu, sinu nimfe Kleodore in smrtnika Kleopompa. Obstajalo je tudi mesto v katerem je vladal Parnas, ki je bilo zaradi hudih nalivov v poplavi uničeno. Prebivalci so se umikali pred poplavami na pobočje gore, ker so sledili zavijanju volkov in ustanovili mesto Likoreja kar v grščini pomeni zavijanje volkov.
Pod Parnasom je tudi mesto Delfi, kjer je bilo preročišče in svetišče boga Apolona.
Ime Parnas se je v umetnosti tako razširilo, da je danes sinonim za dom poezije, književnosti in znanja. Montparnasse v Parizu ima ime po Parnasu. Tu se zbirajo umetniki, predvsem pesniki, ki berejo svoja dela.
Na Parnasu je danes največje grško smučarsko središče.
Zjutraj sva bila še blizu naselja Theologos kar je 90 km daleč od izhodišča za Parnas.
Pogled na vremensko sliko nama je potrdil, da bo dan sončen in primeren za obisk gora.
Kmalu sva zagledala pogorje širokega Parnasa ...
... in našla sva cesto, ki naju je hitro pripeljala na višino skoraj 1800 m, od koder sva si zamislila,
da bi lahko osvojila njegov najvišji vrh.
Običajno izhodišče je namreč iz vasi Arachova nad Delfijem.
Zato nama ni šlo tako enostavno, kljub temu sva sprejela izziv.
Parnas sva sicer načrtovala že doma, ko sva izbirala hribe, ki jih še nisva osvojila.
S parkirišča sva našla slabo uhojeno pot proti smučišču.
Zato sva jo zapustila in sva krenila na vrh smučišča ob eni izmed sedežnic.
Na vrhu smučišča sva spoznala, da naju čaka še dolga in naporna pot.
Smučarska proga, ki sva ji sledila,je bila speljana daleč naokrog kot se vidi na spodnji sliki.
Zato sva prečila v najino smer preko parih globokih grap do poti na pobočju gore.
Na spodnji sliki je pogled nazaj na vrh smučišča daleč zadaj.
Od tam sva prečila široko dolino.
Pod strmim pobočjem Parnasa sva se priključila na lep kolovoz, ki ga verjetno uporabljajo pastirji za dostop do obširnih pašnikov.
Na koncu kolovoza pa sva prvič naletela na rdeče pike na skalah, ki so naju pripeljale na vrh.
Vrh Parnasa ( 2457 m).
Pogled z vrha na planotaste gore okoli najvišjega Parnasa.
Pogled na Jonsko morje v ozadju na zahodu...(spodaj)
... ter Egejsko morje na vzhodu.(spodaj) ...
... pa še midva.
Vesela in zadovoljna, da sva se uspela dokopati do vrha večinoma po težavnem brezpotju.
Nekaj časa sva še uživala in se razgledovala po gorati okolici z razgledi od enega do drugega morja.
Sestopala sva po isti poti nazaj do kolovoza ...
... ter nato počez čez grape in doline malo drugače kot prej. 
Vse tole sva morala čim prej nekako prečiti, da sva se vrnila domov še pred mrakom.
Na vrhu smučišča sva si oddahnila, čakal naju je le še spust navzdol.
Ob sončnem zahodu sva prišla nazaj na izhodišče in dan je bil zopet ravno dovolj dolg in zelo lep.
Odločila sva se prespati kar tukaj, čeprav sva vedela, da naju čaka zelo hladno jutro.
Vendar jasne noči, preživete pod milijoni svetlih zvezd, nisva želela izpustiti.
____________
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar