Kiza, Kuk od pečice, Vrani kuk, Butinovača

Pot: krožna pot Dabarska kosa, Ravni Dabar, Crni Dabar, Kiza, grebenska pot do Dabarske kose

Čas: dobrih 10 ur,  okoli 18 km in okoli 900 višinskih metrov 

Ravni Dabar je mirna ravnica sredi Velebita nad Karlobagom, nad katero se raztezajo mnogi skalni stolpiči - Dabrski kukovi. Znani so tudi po svojih plezališčih.

 V Ravnem Dabru je planinska koča, ki je odprta po vnaprejšnjem dogovoru. 

Do pred 50 leti je to bila osnovna šola za otroke okoliških vasi, ki pa so zdaj zapuščene,

 oziroma brez stalne poselitve.   

Na zemljevidu je vrisana označena pot od Ravnega Dabra preko Crnega Dabra do vrhov nad njim.

 Pot do Crnega Dabra je bila vidna, ponekod celo tlakovana s kamenjem, od tam naprej pa je steza popolnoma zaraščena in neprehodna. Bilo bi jo potrebno na novo izsekati, za kar nisva imela ne volje, ne časa in ne motivacije. Ker se nisva želela vračati, sva našla gozdarsko cesto, ki naju je vodila po serpentinah daleč naokoli proti vršacem nad Crnim Dabrom. 

Na spodnji sliki je kapelica v Crnem Dabru  z vencem kamnitega grebena nad njo. Tja gor je vodila najina smer.

Našla sva tablo s statistiko naseljenosti v Crnem Dabru. Zadnji prebivalec je dolino zapustil leta 1980.

Na sedlu vrh Crnega Dabra sva se nasmejala pripisu ob smernem kamnu (slika spodaj) 

s katerim se globoko strinjava. Pot navzgor do tega sedla je bila namreč res mučna 

in je ni pa ni bilo konca. 

Blizu najine poti pod Aninim kukom je Kamenica z izvirom hladne pitne vode,

 kar razveseli vse žejne pohodnike.

Nadaljevala sva pot proti Kizi, uzrla morje proti otoku Pagu (spodnja slika) 

ter med potjo oskrbela pohodnika, ki je zdrsnil s poti po ostrem grušču ...

... vmes osvojila prvi kuk, Kuk od pečice (1266 m), ta je bil najlažji od vseh naslednjih.

Na spodnji sliki je pot med skalnatimi "kuki".

Prvi vrh najine grebenske poti, Kiza (1274 m).

S Kize navzdol se je nadaljevala  grebenska pot z mnogimi spusti in vzponi, 

ki je vseskozi razgledna krog in krog.

Pogled nazaj na prehojen skalnat predel.(spodnja slika)

Vranji kuk (1121 m).

Utrinek s poti.

Grebenska pot je bila resnično lepa in razgledna.

Pogled nazaj na del prehojene poti( spodnja slika), 

sledil je še Široki kuk (1081 m). Že ime pove, da pot nanj ni bila zahtevna.

Zadnji vrh pa je bila Butinovača (1127 m). Razgleden vrh tlakovan z velikimi kamnitimi ploščami.

Na zaključku poti sva ugotovila, da je grebenska pot do Kize zahtevna, 

bolje jo je prehoditi v smeri od Dabrske kose navzgor. 

Dostopi na posamezne kuke - špičaste vrhove so posebej označeni in nekateri zelo zahtevni. 

Za pot nazaj navzdol je bolje uporabiti Premužičevo stezo in ne stezo preko Crnega Dabra.

Na Velebitu je vedno zelo lepo. Na zgornji sliki je skalna skupina Bacič kuka, 

na spodnji pa najin prehojen grebenski del "kukov".

Od živali sva videla lisico, modrasa in zvečer od daleč še volka.

 Slišala sva sove in kukavice in še dosti nočnih glasov, ki pa jih nisva prepoznala. 

Področje je bogato s favno in floro, kar daje poti še dodatno privlačnost.

Na vsej poti pa nisva videla medvedjih "kakcev", čeprav sva te pričakovala, 

saj jih vedno opažava na najinih potepanjih po Velebitu.

_________________