Prikaz objav z oznako turna smuka. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako turna smuka. Pokaži vse objave

sobota, 25. december 2021

Smrekovec

 Pot: enkrat od Kugovnika nad Ljubenskimi Rastkami, drugič iz Štajerske Kramarice - od Lukata in še kaj...

Višinski metri: 500 oziroma 800 - 1000 m , kar je seveda boljše

Smrekovec (1577 m) je priljubljen vrh v naših krajih in zato je zelo obiskan. 
Najbolj popularen dostop je od  kmetije spodnji Brložnik, ki pa se mu midva izogibava. 
Manj poznani in manj obiskani so dostopi iz ljubenske smeri in vse tiste variante iz Belih vod. 
Z vrha Smrekovca se odpre res lep pogled na Šaleško dolino, ki ga vedno krasijo izpuhi iz TEŠ 6. 
Tudi smučišče na Golteh se da nadzorovat z vrha Smrekovca. (spodaj).

 Raduha zgleda tako lepo, da jo bo potrebno kmalu spet obiskat, kajne?
Tudi Olševa in Obir naju verjetno že nestrpno pričakujeta. 
Savinjske Alpe so prav vse mično pobeljene!
Smrekovec je tudi priljubljeni turno smučarski cilj.
In ob lepem vremenu je lahko spust čez smrekovške planjave takole idiličen.
V megli in vetru pa je lahko turobno a vseeno prijetno.

Včasih pa je tako skrivnostno ...
...da komaj najdeš pravo smer za spust.
Kakorkoli že, december 2021 nam je nasul dober meter snega v hribih. 
Ker upoštevava nekatera smiselna priporočila zdravstvene stroke, večino časa preživljava v naravi.
Zato sva v decembru dobro izkoristila snežne razmere in večino dni preživela na smučeh. 
Tako je tudi Smrekovec doživel nekaj najinih obiskov, 
kajti nisva čutila potrebe, da bi se odpravljala kam daleč, 
če pa je v domačih hribih poskrbljeno za prave zimske užitke.

_____________________





petek, 26. februar 2021

Smrekovec

 Pot:  tako imenovana Šilijeva pot

V tej prekrasni zimi, ki je bila radodarna s snegom za turne smučarje,
 sva bila večkrat tudi na Smrekovcu. Tako v neokrnjeni belini kot prva po sneženju 
in tudi takrat, ko so pred nama že bile vidne  kakšne sveže smučine. 
Vedno nama je bilo lepo; vsa ta mehka belina in razgledi daleč naokoli.

Najlepša smer za vzpon je nama še vedno od "Lukata" pri Štajerski Kramarci pod Belimi vodami. 
Od tu naprej po nespluženi cesti mimo brunarice Encl in naprej po strmih zasneženih vlakah 
do Koroške Kramarce in od tam še bolj strmo gor do vrha Smrekovca.

Nato pa se prične tisto najlepše.

Užitek predstavlja hoja na debeli snežni podlagi med skrivnostnimi belimi umetninami.

Razgled vse naokrog; tudi do ravnokar odprtega smučišča na Golteh.

Olševa in Obir desno zadaj.

Raduha ter Mali in Veliki Travnik spredaj.

Prelepa Ojstrica  ter desno Grintavec, Rinke in Skuta.

Pogled proti Uršlji gori.

Na vrhu Smrekovca (1577 m) sledi priprava za spust, pesi s smučk gredo v nahrbtnik.

Sledi spust skozi mali smrekov gozdiček.

Nato pa juhuhu navzdol.

In smuko po dolgi smrekovški planini lahko po želji ponoviš večkrat. Do trikrat nama je zneslo.

Potem sva imela zadosti in sledila je obvezna malica ter martinčkanje
 pod toplim soncem pri koči pod Smrekovcem.
Sledil je še dolg spust po cesti do izhodišča pri Lukatu.  

Ni nama treba daleč po take lepote in krasno smuko. 
Kakšnih 800 višinskh metrov smuke je to in dan je tak zelo dober.

_______________


sreda, 20. januar 2021

Vivodnik


Pot:  Biba planina, Špic, koča na Menini, Vivodnik ter nazaj
Razmere: novih 20 cm svežega snega, sončno

S kmetije nad Tuhinjsko dolino do Bibe planine sva potrebovala dve uri hoje s smučmi.

Zapadel je svež sneg in najlepše je ko prvi zreš v neskončno belino.
 Pridno sva rezala novo smučino proti koči na Menini planini.
Križišče pri Veseli bukvi ponuja veliko izbiro za nadaljevanje poti.
Dan je bil prekrasen: sonce, dobra vidljivost in ravno prav hladno.ne premrzlo. 
Sledi nekaj zimskih utrinkov neskončne beline s Menine planine.












Kmalu sva ugledala kočo na Menini planini.

Pred kočo sva najprej zavila na Špic (1499 m), to je vrh s stolpom in kočo radioamaterjev. 
Od tu je najlepši pogled na Savinjske Alpe. 
V ospredju desno je Lepenatka, ki zgleda od tod zelo mikavna za turno smuko. 
 Na žalost pa je tam smuke le za nekaj minut. Sva jo že odsmučala.
Nato sva se povzpela še na Vivodnik ( 1508 m).
Razgled s stolpa na Vivodniku je tudi dober a je s Špica vsekakor boljši.

Sedaj pa nazaj do koče. Ker je med tednom zaprta, sva šla kar mimo nje pa nazaj proti Bibi.
Pri koči sva videla sedeti nekoga, ki se nama je zdel znan. 
Čez dva dni sva ugotovila, da je bil to Milan, ki naju tudi ni prepoznal.
 
Do Bibe planine je bolj malo spusta, več je tistega malo gor in malo dol ter lepih pogledov naokrog.
Nato  pa samo še navzdol in zadovoljni pogledi na sledi najinih snežnih podpisov.



Z Bibe planine se je snežena poljana nadaljevala v megleno ljubljansko morje.

Midva pa z užitkom reževa bele strmine in jih krasiva na najboljši možen način. 


Za konec je sledil še spust po cesti in en lep smučarski dan je bil za nama. 


V tej zimi sva bila skoraj vsak dan kje v hribih na smučeh. 
Končno sva malce nadoknadila pomanjkanje snega prejšnjih let. 
Dokler bodo razmere ugodne, nama ne bo zmanjkalo ne časa ne idej za dobro turno smuko.

______________________