Veliki Travnik

 Pot: Grunti nad vasjo Rastke, bolnica Mrzle vode, Veliki Travnik ter nazaj

Konec decembra je sneg zopet pobelil našo deželo. V nižinah ga je bilo le za slabo reklamo,

zato je bilo potrebno iti malo višje; vsaj nad 600 m nadmorske višine. 

Bil je meglen, vetroven ter mrzel dan. Temometer na izhodišču je pokazal minus 5 stopinj.

Z višino se je snežna oddeja debelila, snega je bilo okoli 30 cm. 

Pridno sva delala gaz mimo bolnice Mrzle vode do koče na Velikem Travniku ( 1637 m).

Na vršnem področju Travnika je močan veter spihal sneg v zamete ob rob gozda.

V tem dnevu pred nama ni bilo stopinj.

Temometer na koči je kazal minus 10 stopinj in ob močnem severniku sva hitro sestopila nazaj v zavetje gozda.

Z ivjem okrašena drevesa so pričarala pravljično vzdušje. Kljub mrazu in vetru je bilo resnično lepo zopet občudovati  belo naravo.

Že v naslednjem dnevu pa se je vremenska situacija zelo spremenila. Tokrat sva se na Travnik napotila s smučmi.

Iz jutranjega minusa se je temperatura že v dopoldnevu dvignila na 8 stopinj.

Na tak topel dan koča na Travniku ni več samevala kot včeraj. Obiskovalcev je bilo veliko.

Sneg se je hitro topil, vendar je nama uspelo opraviti kar lep spust nazaj na izhodišče. Doline pa so ta dan bile zopet zavite v meglo.

Ker se je odjuga nadaljevala tudi naslednje dni, 

bo za novo smuko potrebno počakati do nove snežne pošiljke.

______________

 

Menina s smučmi

Pot: Okrog pri Motniku, Biba planina, koča na Menini planini in nazaj

Razmere: temperatura cca -10 stopinj, ponekod zameti, drugod spihano

Smuka: previdno zaradi čuvanja smučk

Po Menini planini rada pohajava na smučeh, kadar so vsaj minimalni pogoji za to. 

Iz vasi Okrog sva krenila po slabo zasneženi in prevoženi cesti 

ter z nje kmalu zavila na planinsko pot proti Bibi planini ( na zgornji sliki). 

  Vzpon z Bibe planine na Goli vrh (Šavnice) ter posledično lep spust, je odpadel zaradi spihanega pobočja, zato sva opravila pohod do koče na Menini planini.

 

Kljub neugodnim razmeram za smučarijo je bila pokrajina zelo lepa. 

Vsa drevesa so bila oddeta poleg snega še v debelo ivje.

Do koče na Menini planini sva potrebovala dobre tri ure.

 

Pred sabo sva zagledala kočo in presenečena opazila dim, ki se je vil iz dimnika.

V zimskem času je namreč koča odprta le med vikendi.

 Tokrat je bila koča odprta ves teden. 

Planinsko društvo Gornji grad ima organizirano zimovanje za otroke in tako je bila koča polna otrok. 

V topli koči sva si tudi midva pogrela premrle prste in malicala ob vroči krušni peči..

Za nazaj sva izbrala pot po cesti, ki večinoma omogoča poleg hoje še smuko.

 

 

Na vseh smrekah je bilo poleg snega še zelo debelo ivje, kar je pričaralo čudovito kuliso.

Kar nisva mogla mimo brez da bi fotografirala za arhiv spominov, ki zna nekoč priti prav.

Za Bibo planino je dolg travnik, po katerem v ugodnih razmerah lahko zelo uživaško smučaš. 

Tokrat sva smučala počasi in previdno po večinoma spihanem pobočju..

Sledil je še previden spust po cesti nazaj do vasi Okrog.

Zaključila sva, da je bil dan z ovirano smuko kljub vsemu vreden truda. 

Smučke niso utrpele večjih poškodb, midva pa sva užila zimo v zgovorni tišini.

__________________

 

Veliki Travnik s smučmi

Pot: Planina nad Ljubnim ob Savinji, Veliki Travnik in nazaj

Višinska razlika: okoli 700 m

Ocena smuke: ***(od 5) zaradi goste megle, sneg pršič

Na 950 m nadmorske višine je bilo še okoli 20 cm snega. 

Cesta, ki vodi na Komen ni bila splužena, bila pa je nekaj 100 m prevožena s traktorjem ...

... kasneje pa so bile na cesti vidne le še sledi motornih sani, kar pa naju ni motilo.

S ceste sva zavila na eno od gozdnih vlak in se kasneje priključila planinski poti proti Travniku.

Pri koči na Velikem Travniku ( 1600 m) naju je pričakala gosta megla, zato sva se soglasno odločila,

 da se bova zaradi megle in spihanega pobočja tokrat odpovedala smuki s strme Turnovke.

Na kratko sva se odpočila v zavetju koče ...

..

... in se nato vrnila po isti poti nazaj.

Še vedno naju je spremljala gosta megla ter temperatura blizu -10 stopinj.

Kljub vsemu sva na gozdni cesti naredila nekaj zavojev. 

 

 

Ura spusta s smučmi v  pršiču vedno poplača trud dolgega vzpona.

________

 

 

Rastočka planina s smučmi

Pot: kmetija Goltnik, Konečka planina, Rastočka planina ter nazaj 

Vremenska napoved se je uresničila in zapadel je sneg. 

Takoj naslednji dan sva se odpravila preverit snežne razmere na bližnjo planino - Golte. 

Blizu kmetije Goltnik sva parkirala in ker cesta ni bila splužena, sva ocenila,

 da so razmere primerne za smuči. Na njej je bilo dobrih 10 cm snega.

Z višino je debelina snežne oddeje hitro naraščala.

 Do Konečke planine so bile pred nama sledi motornih sani.

Nad Konečko planino pa se je pričelo tisto najlepše. 

Sama sva rezala smučino po zasneženi cesti.

Za trenutek so se megle razmaknile in nad nama se je prikazal Boskovec.

Smreke so oddete v belino in gluho tišino ... ah kako je lepo.

Na Rastočki planini, pri okoli 1500 m višine sva pokukala ven iz megle.

Nadaljevala sva proti koči kjer običajno malicava.

Koča naju je pričakala v soncu.

Bila sva le malo nad meglo v dolini.

Nihče ni zmotil zimske idile nad oblaki.

Dolgo sva se nastavljala soncu hvaležna za lep zimski dan.

Za zaključek dneva je sledilo tisto najlepše, juhuhu navzdol. 

Kmalu sva potonila nazaj v meglo a tista slaba urica spusta navzdol,

 je poplačala več kot dvourni vzpon.

 In takšen je bil najin podpis pri zadnjem zavoju pred avtom. 

Nekaj cm snega na travnati podlagi je bilo dovolj, 

da so naju smuči pripeljala točno do izhodišča.

 

__________________