Menina s smučmi

Pot: Okrog pri Motniku, Biba planina, koča na Menini planini in nazaj

Razmere: temperatura cca -10 stopinj, ponekod zameti, drugod spihano

Smuka: previdno zaradi čuvanja smučk

Po Menini planini rada pohajava na smučeh, kadar so vsaj minimalni pogoji za to. 

Iz vasi Okrog sva krenila po slabo zasneženi in prevoženi cesti 

ter z nje kmalu zavila na planinsko pot proti Bibi planini ( na zgornji sliki). 

  Vzpon z Bibe planine na Goli vrh (Šavnice) ter posledično lep spust, je odpadel zaradi spihanega pobočja, zato sva opravila pohod do koče na Menini planini.

 

Kljub neugodnim razmeram za smučarijo je bila pokrajina zelo lepa. 

Vsa drevesa so bila oddeta poleg snega še v debelo ivje.

Do koče na Menini planini sva potrebovala dobre tri ure.

 

Pred sabo sva zagledala kočo in presenečena opazila dim, ki se je vil iz dimnika.

V zimskem času je namreč koča odprta le med vikendi.

 Tokrat je bila koča odprta ves teden. 

Planinsko društvo Gornji grad ima organizirano zimovanje za otroke in tako je bila koča polna otrok. 

V topli koči sva si tudi midva pogrela premrle prste in malicala ob vroči krušni peči..

Za nazaj sva izbrala pot po cesti, ki večinoma omogoča poleg hoje še smuko.

 

 

Na vseh smrekah je bilo poleg snega še zelo debelo ivje, kar je pričaralo čudovito kuliso.

Kar nisva mogla mimo brez da bi fotografirala za arhiv spominov, ki zna nekoč priti prav.

Za Bibo planino je dolg travnik, po katerem v ugodnih razmerah lahko zelo uživaško smučaš. 

Tokrat sva smučala počasi in previdno po večinoma spihanem pobočju..

Sledil je še previden spust po cesti nazaj do vasi Okrog.

Zaključila sva, da je bil dan z ovirano smuko kljub vsemu vreden truda. 

Smučke niso utrpele večjih poškodb, midva pa sva užila zimo v zgovorni tišini.

__________________

 

Veliki Travnik s smučmi

Pot: Planina nad Ljubnim ob Savinji, Veliki Travnik in nazaj

Višinska razlika: okoli 700 m

Ocena smuke: ***(od 5) zaradi goste megle, sneg pršič

Na 950 m nadmorske višine je bilo še okoli 20 cm snega. 

Cesta, ki vodi na Komen ni bila splužena, bila pa je nekaj 100 m prevožena s traktorjem ...

... kasneje pa so bile na cesti vidne le še sledi motornih sani, kar pa naju ni motilo.

S ceste sva zavila na eno od gozdnih vlak in se kasneje priključila planinski poti proti Travniku.

Pri koči na Velikem Travniku ( 1600 m) naju je pričakala gosta megla, zato sva se soglasno odločila,

 da se bova zaradi megle in spihanega pobočja tokrat odpovedala smuki s strme Turnovke.

Na kratko sva se odpočila v zavetju koče ...

..

... in se nato vrnila po isti poti nazaj.

Še vedno naju je spremljala gosta megla ter temperatura blizu -10 stopinj.

Kljub vsemu sva na gozdni cesti naredila nekaj zavojev. 

 

 

Ura spusta s smučmi v  pršiču vedno poplača trud dolgega vzpona.

________

 

 

Rastočka planina s smučmi

Pot: kmetija Goltnik, Konečka planina, Rastočka planina ter nazaj 

Vremenska napoved se je uresničila in zapadel je sneg. 

Takoj naslednji dan sva se odpravila preverit snežne razmere na bližnjo planino - Golte. 

Blizu kmetije Goltnik sva parkirala in ker cesta ni bila splužena, sva ocenila,

 da so razmere primerne za smuči. Na njej je bilo dobrih 10 cm snega.

Z višino je debelina snežne oddeje hitro naraščala.

 Do Konečke planine so bile pred nama sledi motornih sani.

Nad Konečko planino pa se je pričelo tisto najlepše. 

Sama sva rezala smučino po zasneženi cesti.

Za trenutek so se megle razmaknile in nad nama se je prikazal Boskovec.

Smreke so oddete v belino in gluho tišino ... ah kako je lepo.

Na Rastočki planini, pri okoli 1500 m višine sva pokukala ven iz megle.

Nadaljevala sva proti koči kjer običajno malicava.

Koča naju je pričakala v soncu.

Bila sva le malo nad meglo v dolini.

Nihče ni zmotil zimske idile nad oblaki.

Dolgo sva se nastavljala soncu hvaležna za lep zimski dan.

Za zaključek dneva je sledilo tisto najlepše, juhuhu navzdol. 

Kmalu sva potonila nazaj v meglo a tista slaba urica spusta navzdol,

 je poplačala več kot dvourni vzpon.

 In takšen je bil najin podpis pri zadnjem zavoju pred avtom. 

Nekaj cm snega na travnati podlagi je bilo dovolj, 

da so naju smuči pripeljala točno do izhodišča.

 

__________________

 

Veliki Travnik in Turnovka

Pot: Planina nad Ljubnim ob Savinji, Turnovka, koča na Velikem Travniku in nazaj

Čas: cca 6 ur

Ob zasneženi cesti, malenkost višje nad Planino, sva pustila avto. 

Cesta ni bila splužena, so pa bili sledovi vožnje iz časa pred zadnjim sneženjem, ki je potekalo z močnim vetrom. Na njej je kljub temu  ostalo ravno toliko snega, da se je dalo potegniti smučino.  

Na tak način sva izsilila manjši turnosmučarski pohod ter nekj smuke.

Cesta se skoraj povsod rahlo vzpenja, večinoma je bila tudi zasnežena, razen na dveh odsekih, 

kjer je veter spihal cesto skoraj do golega.

Po dveh urah hoje sva s ceste krenila na gozdno vlako proti Turnovki. 

Na njenem vzhodnem pobočju je eudi danes bril veter in še vedno odnašal sneg. 

Razgledi pa so postajali vse lepši.

Turnovka (1637 m) ter pogled proti zahodu,

Pod streho razglednega stolpa je orientacijska plošča, kjer sva obnovila mena vseh hribov v okolici.

S Turnovke sva se odsmučala do koče na Velikem Travniku. 

Najprej seveda peš čez planjo.

Pred kočo pa sva le  naredila nekaj zavojev. Juhuhu.

Ob koči je še vedno pihal močan veter ter dvigoval sneg in višal zamete.

Tudi najine sledi je kmalu zabrisal.

Bilo je sicer prijetno gledat iz zavetrine, ki jo nudi koča, pa je vseeno bilo malo preveč hladno.

Še slika za spomin na višino snega, čeprav tudi dodatno napihanega.

Sedaj naj bi sledilo tisto najlepše ... 

Po gozdarski vlaki navzdol sva se malo peljala ...

... ampak zelo previdno zaradi "min" v obliki štorov in vej na najini trasi.

Nato sva se zapeljala še po cesti navzdol do ...

... napihanih zametov na cestišču zgoraj in ob robu takšnih sneženih zoožitev spodaj.

To je bilo sicer daleč od idealne smuke, toda nekaj užitka ob vijuganju navzdol pa je le bilo.

In na koncu nama je ostala še razgledna točka, velika skala (Telečje peči),

 od koder se malo vidi Turnovka (tista mala belina levo).

In to je bilo vse kar se tiče snega v bližnji okolici. 

Za turno smuko bi ga nad 1000 m bilo dovolj, če bi ne bil na severovzhodnih pobočjih, 

grebenih in planotah spihan. Ponekod so zameti, drugod je ledena skorja, 

na prisojnih legah pa ga sonce pospešeno topi.

 

 Kljub vsemu, kar se odklanja od idealnih razmer,

sva dan zaključila zadovoljna, da sva dan preživela na poti, ki nama je na voljo vedno 

kadar nama razmere ne dopuščajo potovati kam dlje od doma.

 

________________