Pot: Sviščaki, Snežnik, Sviščaki in vmes precej po svoje
Razmere: zjutraj je vršni del trd in leden, nato se sneg ojuži.
Na tej običajni poti od Svičakov je bil zjutraj sneg trd
in potrebne so bile male derezice za bolj sproščeno hojo.
Ko se pot izvije iz gozda se prikaže vrh Snežnika.
Danes se v tem lepem sončnem dnevu vse blešči.
Kmalu sva pred kočo in lepo odpikava še na vrh.
Na vrhu Snežnika (1796 m) danes začuda ni bilo hudega vetra.
Poiščeva še žig...
...malo poslikava daljave...
...se zazreva v smeri morja, ki se tokrat ne vidi; le Učka štrli ven iz megle...
...ter najdeva lep in sončen prostorček za meditacijo....
...daleč stran od dolinskih krivih poti, torej tam kjer se zdi svet še vedno lep, bel in neokrnjen.
Nato pa vodi pot spet navzdol, najprej lepo po potki nato pa po neokrnjeni belini malo po svoje...
...da ne bi bila prehitro v dolini.
In svet se zdi zopet lepši. Pa je res tako? (se je nekdo domiselno vprašal)
__________________
Objave
