Prikaz objav z oznako Hribi. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Hribi. Pokaži vse objave

ponedeljek, 05. avgust 2019

Velika (Koroška) Baba



Pot: Dolina Belske Kočne na avstrijski strani, Jenkova planina, po grebenu do Bab, Savinjsko sedlo, dolina Belske Kočne.
Višinska razlika: okoli 1200 m
Čas: okoli 10 ur
Iz doline v Belski Kočni vodi delno zaraščena pot na Jenkovo planino. 
Steza nekajkrat preči lepo na novo urejeno makadamsko cesto, ki vodi do tamkajšnje koče. 
Glede na to, da je cesta tako lepa in nova , sva pričakovala neko lično kočico tam gor. 

 No, kočica je res čedna vendar je planina precej zaraščena z visoko travo in opuščena, 
le bela lepa cesta se blešči na njej in kar naenkrat tudi konča.

Pogled z Jenkove planine na naše Savinjske Alpe je vredno malo dalj opazovati.

Skozi gozd z debelimi smrekami sva hodila navkreber do tam,
kjer se kar naenkrat prične pas ruševja, ki vodi do grebena.

 Greben je ponekod zračen, ko hodiš gor in dol kakšno uro ...

Pogled navzdol na Jezersko tokrat ni tako jasen, da bi se prepoznale podrobnosti krajine.
Kmalu prideva do vrha Male Babe.

In gledava na vrh Velike (Koroške) Babe, ki pa je tokrat že zaseden. 
Zato smo lahko fotografirali drug drugega in si kasneje zamenjali fotografije. A ni fajn?

 Z vrha Velike (Koroške) Babe - 2127 m sva kmalu gledala nazaj tja, 
kjer sva maloprej puščala najine stopinje. Vmes je namreč samo malo večja grapica.
 Razgled je bil dovolj razkošen:  Kočna (desno), Grintavec in Dolgi hrbet pa v nadaljevanju.
 Tu smo imeli vsi trije kratko malico med katero nama je punca iz Opatije povedala  zelo doživeto zgodbo s plezanja skozi Žrelo, kjer je pot bila zaprta.
 Pogled na Matkovo kopo, Krničko goro in Mrzlo goro ( z leve) je obudil najine spomine. Lep je občutek, ko veš, da si tam že bil. Vse tri gore so namreč precej težko dostopne. Matkova Kopa in Krnička gora sta pa sploh dva dragulja Matkovega kraljestva.

Še enkrat Krnička gora ob Mrzli in novi spomini nanju.

 Pot navzdol z Bab do Jezerskega sedla je pa kratka in sladka. 
V ozadju so se prikazale Rinke s Križem na čelu.

Pri vračanju z Velike babe je bil nujno potreben še skok na Ledinski vrh - 2108 m. 
Vendar te nuje nisva čutila oba, zato se je eden ta čas sončil. Uganeš kateri?   
 Storžek ...

 Na Savinjskem sedlu je sonce lepo grelo.
Pogled nazaj na obe Babi...
 Utrinki gorskega cvetja ob poti.

S Savinjskega sedla vodi označena pot nazaj v dolino Belske Kočne mimo studenca, ki nama je še predobro znan s lanskega pohoda na Krničko goro. Tudi tokrat sva se ga razveselila. 
 Prav tako tudi te stare lovske koče na zaraščenem malem travniku.

Dan je šel h koncu. Bil  je spet eden tistih, ki dolgo ostanejo v spominu.

___________________________



torek, 16. julij 2019

Planjava preko Srebrnega sedla


Potek poti: Planina Podvežak, Korošica, Srebrno sedlo, Planjava, Babe, Škarje, Korošica, Vodostečno jezero, Podvežak.
Višinska razlika: okoli 950 m
Kot ponavadi v tem času, sva se odločila za pot do vedno prekrasnega Srebrnega sedla.
Pogled navzgor proti sedlu, s Korošice. Pot je položna, posejana z mnogimi rožicami,
 naju pa je še posebaj zanimal ranjak, materina dušica in pelin.
Požgana koča na Korošici še vedno sameva. Za njo pot vodi po lepi dolinici, 
kjer se občasno oglašajo svizci; že vem da so tam doma.
Na vrhu Planjave - 2392 m je bilo kar nekaj pohodnikov, tako da sva se hitro umaknila navzdol 
in se odločila še za prečenje Bab vse do Ojstrice.
Pogled na Babe in na Ojstrico.
Prav čedno je to prečenje, časovno traja blizu dveh ur, kar me je presenetilo. Sicer pa ni čudno, 
gor in dol s prve Babe, nato  drugo; vse pa so visoke nekaj nad 2000 m.
Razgledi pa so bili lepi kot se na grebenih spodobi - pogled navzdol v Logarsko dolino.
Pod Ojstrico sva zavila navzdol na Korošico.
Pogled nazaj na Planjavo in Babe...
... ter navzdol na žalostne ostanke koče na Korošici.
Srčasto Vodostečno jezero je tokrat imelo barvo okoliškega "mulja".
Ob zaključku dneva se nama je še enkrat ponudil lepi znani pogled na Ojstrico. 
Res je lepa, rečem vsakokrat.

______________________



nedelja, 30. junij 2019

Rogatec - prečenje grebena



Pot: kmetija zg.Klinar - greben Rogatca - Lepenatka - zg.Klinar
Ura je bila pozna in zato je bil Rogatec  - 1557 m prava izbira.
Dan je bil preksasen, sončen, s lepimi, jasnimi razgledi..., ali bo to uvod v doolgo , toplo poletje?
Avto sva hotela pustiti pri kmetiji Zg.Klinar, kjer pa ni veliko prostora za parking. 
In res je za nama prihitel lastnik in naju opozoril, da ne vidi rad, da se avto pušča pri kmetiji. 
Zato sva avto pustila malo dalje ob cesti. Kmalu za kmetijo Zg.Klinar sva zapustila označeno pot
 in zavila po strmih travah navzgor na greben.
Malo zaraščen greben je prav lepo prehoden vse do vrha Rogatca. 
Na vrhu in na pred leri požgani strani Rogatca pa so bile cele poljane materine dušice. 
Ravno to pa je bil namen današnjega dneva. Najti in nabrati materino dušico.
Za dobre domače čajčke, za začimbo in aromo.
Z Rogatca je potekal spust po plezalni poti proti zavetišču na Kalu ter nato nazaj do avta. 

_____________________________






sreda, 26. december 2018

Lepenatka in Kašna planina

Pot: Mačkov kot - Lepenatka - sedlo Kal - Kašna planina - Mačkov kot
Razmere: vetrovno in zimsko
Čas:  5 - 6  ur
Višinska razlika: okoli 700 m

Pod Lepenatko so samevale pastirske koče.

Na vrhu Lepenatke je bril močan severni veter in odpihnil misel, da bi šla še na Rogatec.
 
Bližnji Rogatec.
Lepenatka -1425 m
Pogled z vrha proti Menini planini.

Pogled dalje proti Kašni planini.

Mrzlo in vetrovno je bilo....


Z Lepenatke vodi prijetna pot po gozdnatem grebenu proti Kašni planini. Po kakšni uri hoda prispeš do pastirskega stanu pod Kašno planino.
Kašna planina - 1317 m
Pogled nazaj na prehojeno pot , vse do Rogatca.

Zasnežene Kamniško Savinjske Alpe.