sobota, 15. junij 2013

Pod Krčkim mostom

Vsake toliko časa je potrebno opraviti vzdrževalna dela na najini jadrnici Tabiti.
Ker je pretežka, da bi jo lahko iz vode dvignili na domačem vezu, je potrebno z njo odjadrati do bližnjega 'brodogradilišta', kjer jo lahko varno dvignejo s pomočjo doka.
Zaraščenost podvodnega dela trupa ladje je jasen pokazatelj, da je dobra odločitev,
da še  pred poletno sezono obnovimo antivegetativno prevleko trupa in opravimo vsa tista vzdrževalna dela, ki jih v vodi ni mogoče opraviti. 
Delo je zaradi stabilnega vremena in dobre organiziranosti lepo napredovalo.
Po nekaj dnevih intenzivnega pranja, brušenja, barvanja, poliranja in urejanja,
 je bila Tabita spet v morju. Zamenjani so bili tudi izpustni ventili in zaščitne cinkove anode.
Tudi motor je bil delno servisiran. Vse ostalo bo opravljeno v prihodnjih dneh na domačem vezu.

Pogled proti zahodu je jasno kazal, da se vroči in stabilni dnevi še nadaljujejo, kar naju je zelo razveselilo, saj je bila letošnja pomlad nadpovprečno hladna in deževna.
Pot v domačo luko je ponovno vodila pod Krčkim mostom, na katerem tudi letos
že vso pomlad potekajo redna vzdrževalna dela.
Ampak pred odhodom domov se je dobro še malo osvežiti in ravno v okolici bivše trajektne luke je nekaj krasnih kotičkov, ki jih je vredno obiskati.
Zaradi letošnje vlažne pomladi so trate še v juniju neverjetno bujno zelene, polne pomladanskega cvetja, ki ga obletavajo roji delovnih čebel in drugih žuželk.
Idila mirnega zaliva vedno vzpodbudno vpliva na redke obiskovalce pozabljenega pristana.
Rahlo nakazane stezice vodijo skozi gosto travnato pokrajino do malih kamnitih plažic, ki so dobro skrite pred radovednimi pogledi in so kot take tudi redko obiskane.
Pa je zelo dobro, da so še vedno ohranjeni majhni kotički 'nikogaršnje' obale, ki so občasno na voljo nam popotnikom, ki ne iščemo lastnih posestev kot izraz svoje pomembnosti in veljave, ampak smo hvaležni za drobne trenutke, ko si samo začasno polastimo kakšen nepomemben košček planeta.
ln ko odhajamo, za nami ostaja pokrajina takšna, kot da se ni zgodilo nič od tega, kar nam ostaja trajno v spominu in včasih na kateri od fotografij...