Drvar

Na najini poti med bosanske gore sva se na kratko ustavila tudi v Drvarju, z namenom, 

da si po dolgih letih ponovno ogledava Titovo pečino.

Ogledala sva si tudi obe muzejski zbirki, etnološko in zgodovinsko in tam zvedela, da je bila baraka pred pečino v bratomorni vojni leta 1992 uničena in so zato morali postaviti novo.

Zgodovina povojne Jugoslavije bi se pisala popolnoma drugače, 

če bi desant na Drvar takrat uspel in bi onemogočili Tita. 

Prav je, da imajo naši zanamci opomnik o krutosti in nesmiselnosti vsakršne vojne, vendar kaže, 

da se akterji zadnje bratomorne morije na ozemlju BIH niso iz zgodovine naučili pravega nauka.

Lahko samo upamo, da bodo generacije novega tisočletja znale živeti v slogi.

 V tišini in razmišljanju zapuščava Drvar. Jutri naju že čaka prva planinska tura.

_________________

Una - lepote edinstvene reke

Reka Una je eden večjih pritokov Save in je znana po svojih brzicah in slapovih, ter smaragdno zelenih tolmunih . Njeno ime izvira iz latinščine in pomeni Edina ali Edinstvena - Enkratna.

Tako pravita dve podobni legendi, ki ju prenašajo tukajšnji domačini iz roda v rod.

Tudi midva sva bila navdušena nad njenimi lepotami, čistočo in ohranjeno naravno strugo.

Tolmuni in slapovi ustvarjajo večje ali manjše pregrade iz lehnjaka in sadre, kar Uno še dodatno olepša. 

Za ogled sva si vzela dovolj časa, zato sva lahko obhodila celotno krožno pot, ki je speljana skozi sotesko.

Štrbački Buk je največji in najbolj obiskan slap. 

Meni se je zdelo kot bi gledal pomanjšane Niagarske slapove, ki ležijo na Kanadskoameriški meji.

Večkrat sva se na poti ustavila in uživala trenutke svežine v sicer vročem dnevu.

Ripački Slap

Od leta 2008 je območje zaščiteno v okviru nacionalnega parka Una:

VEČ O PARKU : nacionalni-park-una-756

Pozno popoldan zapustiva park in nadaljujeva pot proti Drvarju.

______________________