Čas: 5-6 ur, okoli 10 km poti ter okoli 600 višinskih metrov
Zaradi ogromnega podora, ki se je zrušil s stene Pal Piccola je bil prelaz na italijanski strani zaprt nekaj let, letos pa je ponovno prevozen. Zaradi manjših podorov prelaz še vedno občasno zapirajo.
Zaradi tega podora je bila tudi pot 401 do nedavnega zaprta, sedaj poteka na področju podora malo drugače. Pot je na novo lepo speljana, dobro zavarovana in z nje se lepo vidi obsežnost tega podora.
V zgodnjem jutru sva se tako odpravila s prelaza na pot 401. V tem celotnem delu do vrha je speljana po gozdu pod visoko steno gore, zato sva ves čas navzgor hodila v senci,
kar je v času poletne vročine zelo dobrodošlo.Vrh Pal Piccolo je znan po starih vojaških objektih iz časa I. svetovne vojne.
Tu so se odvijali hudi boji med Italijo in Avstro-Ogrsko v letih 1915 do 1917,
saj je bil Plockenpass takrat najpomembnejši prelaz.Na zgornji sliki se vidi del ogromnega podora in nanovo urejena steza 401 pod njim.Razgled je slikovit na vse ostale planine naokrog.Vsepovsod ob poti je precej naravnih ali zgrajenih podzemnih jam in zaklonišč ter ostankov vojaških objektov, ki so vsi na zelo lepih lokacijah.
Vrh Pal Piccolo je planota, ki je polna strelskih jarkov, topniških in minometalskih ploščadi
Vrh Pal Piccolo je planota, ki je polna strelskih jarkov, topniških in minometalskih ploščadi
Steze vodijo po celotnem predelu lukenj, jarkov in stavb. Vrh Pal Piccolo (1866 m).Razgled z vrha na sever...
... na jugovzhod...
Sestopila sva po stezi 434 na avstrijsko stran, ki pa je zelo strma, zato tudi dobro varovana,
saj to goro obiskujejo tudi šolske ekskurzije in družine z malimi otroki,
kar sva videla tudi midva na lastne oči.Še enkrat sva se uzrla nazaj na resnično zanimivo goro ter nato sestopila navzdol.
Ker je pot zelo lepa, razgibana, s panoramskim razgledom 360 stopinj,
jo bova zelo verjetno še kdaj obiskala.
______________________
















