Od Matmate smo se vrnili nekaj kilometrov nazaj in zavili na puščavsko cesto do oaze Ksar Ghilane. Cesta je asfaltirana in zato tudi normalno prevozna, kar v Sahari ni samoumevno in pogosto.
Ob cesti smo zopet opazovali črede kamel in vijolično obarvano puščavo.
Zaradi množice takšnih modrih socvetov je bila pokrajina videti vijolične barve.
zato smo radi zapeljali v zavetje oaze. Prvi vtis sicer ni bil najboljši,
vrvež domačinov in turistov nas je presenetil.
Ksar Ghillane je največja Tunizijska oaza in ker vodi do nje lepa asfaltna cesta,
je temu primerno obiskana.
Tudi tu je topel izvir vode, ki napolnjuje mali naraven bazen. Po prihodu smo se najprej odločili za kopanje. Kmalu se nam je oaza priljubila in ni se nam več zdela prenatrpana. 
Odločili smo se, da bomo prespali kar tu, v enem od campov. Cene niso visoke, npr okoli 80 tunizijskih dinarjev na osebo za sobo, ali 30 Tdin za prenočevanje v campu za avto ter dve osebi. .jpg)
Celotno popoldne je bilo še pred nami, zato smo se odpravili peš preko bližnjih sipin. 
Kmalu smo ugotovili, da ne moremo priti peš do velikih sipin, ker so predaleč. 
Eka je pogosto motivator za takšne posebne ideje in je povprašala za ceno vožnje do večjih sipin.
40 Tdin za eno ure vožnje s 4x4 pogonom se nama je zdelo super dostopno.
Brez večjih težav sva takoj prepričale še najine šoferje in smo šli.
Kmalu zatem ko sem zavozila na sipino in je bilo potrebno reševanje, je vožnjo prevzel Lojze.
Z vodnikom smo se v pol ure pripeljali med večjimi sipinami do bližnje trdnjave.
Pogled preko peščenih sipin, ki jih češe vedno močnejši veter, je enkratno doživetje.
Vožnja je hitro minila, sledil je še ogled oaze ...
... džipov parkiranih pred stavbami..
... kamel za pohode v puščave in drugih zanimivosti.
Veter se je še krepil in kmalu smo imeli pesek v avtih, v ušesih in vsepovsod.
Noč je bila vroča, okoli 30 stopinj smo namerili zgodaj zjutraj.
Veter se je polegel, in odpravili smo se proti mestu Tatouine in znanim oazam okoli njega.
____________
Objave
