V septembru 2012, nas je sonce še vedno toplo grelo, zelo pogosto je takole začelo svoj jutranji obhod.
Zaživeti v dan, ko sončna krogla pokuka izza gora je res posebno doživetje, ki je vredno zgodnjega vstajanja.
Veliko juter v septembru je bilo takole jasnih brez oblačka, nekajkrat pa so prijadrali oblaki ali meglice in takole pričarale nove barve na obzorje. Pričela se je...
In nato nadaljevala ta barvitost jutra...
In nato je bilo nebo lahko takšno...
In naslednji trenutek takole.....
nato je zažarelo v vseh oranžnih niansah....
Čeprav se v jutranji temi še nisem obetala lepih barv
so veeno prišle in me zopet očarale ali začarale, kakor hočete....
kako bi šele bilo, če bi to opazovala od kod višje, ne le z gore Oljke
Jutranji ritual sonca je res neverjeten; vedno očara z barvami ter že v naslednjem trenutku zažari v dnevni rumeni ali navadni belini. In če ne ujameš pred tem njegove rdeče barve, si ne moreš misliti, kaj vse nam pričara v jutrih....
In nato prvi sončni žarki osvetlijo gozd in življenje se vsako jutro nanovo prične
in nadaljuje...
Naročite se na:
Objave (Atom)