Novozapadli sneg je ponovno pobelil vrhove Dolomitov. Vidljivost krasna, vetra nič - torej je logična izbira, da bova danes smučala s pobočja Marmolade.
Razgledi s te višine so po pričakovanju bili seveda prekrasni.
Svežina in belina novozapadlega snega, modrina neba ter rumeno sonce, kaj bi želeli še več.
Na terasi Punte Rocca - 3309 m - je razgleda na vse strani enostavno preveč, da bi se lahko poglobil v detajle ostrorobih vrhov, vršičkov, grebenov in globač.
Od našega hotela v Campitellu pa do vznožja Marmolade potrebujeva nekaj manj kot dve uri hoje, smučanja in prevažanja z gondolami in sedežnicami.
Vsa smučišča so zgodaj zjutraj že "polikana" kljub novo zapadlemu snegu.
Ni grbin, ni kupov snega...
...razen na smučišču z vrha Marmolade, kamor ratraki ne potujejo.
Tu je smučišče neurejeno in hitro nastanejo kupi snega. Ravno zaradi tega mi je to smučišče najljubše, najvišje, najdaljše, najbolj naravno.
V tem nedeljskem dnevu sva z Marmolade smučala trikrat zapored in dan je postajal počasi dopolnjen in utrujen in midva sva začela misliti na smučarsko popotovanje domov.
Novozapadlega snega je bilo ravno prav tudi za vijuganje po položnih pobočjih izven smučišč.
Objave
