Boč

 

Pot: vas Studenice pri Poljčanah, Boč, koča pod Bočem, Studenice

Razmere: mrzlo, poti so pomrznjene in spolzke, nemarkirana smer do vrha.

Čas: 5-6 ur s postanki

Tokrat sva se na tega osamelca Karavank odpravila iz Studenic pri Poljčanah.

Že prej sva doma ugotovila, da na Boču nisva bila že trinajst let in

da je zdaj primeren čas in razmere, da ga spet obiščeva.

S te severne senčne strani ni markiranih poti.

 Za studencem v Studenicah (mimogrede; je menda šesta najboljša pitna voda v Sloveniji, zvedela od domačina, ne od strica Googla), sva se odpravila po edini poti v gozd.

Sledila je stara rimska cesta, hodila sva po njej in kolovozih do krmišča za divjad,

 ki je zajeto na gornjih slikah. 

Pot je bila rahlo popršena s snegom, zato spolzka. Nisva naletela na človeške sledi, je pa bilo veliko živalskih, ki sva jih poskušala določit.

Zapustila sva kolovoz ter se usmerila naravnost gor v strmi breg in tako kmalu dosegla cesto, 

ki sva se ji priključila malo pred vrhom.

Najprej sva obhodila prvi vrh z velikim komunikacijskim stolpom, 

ki ga obkroža varovano vojaško območje.

Od tam sva stopila še do visokega razglednega stolpa na vrhu Boča (978 m)...

...ter z vrha užila lep razgled v dolino ter daleč naokrog.

Pokrajina okoli naju je bila zimsko okrašena. 

Veje in vejice so bile obložena s svetlečimi kristali mešanice snega, ledu in ivja.

Z vrha sva sestopila po drseči sončni poti, senčna pot je še vedno zaprta zaradi padlega drevja. 

Koča pod Bočem je lepo obnovljena. 

Pričakala naju je obsijana s soncem, zato sva se ob njej kar dolgo zadržala. 

Ob koči je tabla s katere sva se seznanila, da hodiva po krajinskem parku.

Za pot nazaj do Studenic sva se odločila za severozahodno stran po označeni poti za Poljčane. 

Kmalu sva jo zapustila in se po severni strani Boča počasi spustila do izhodišča. 

Najino krožno pot sva zaključila s prehojenimi 11 km in 850 višinskimi metri.