petek, 3. september 2021

Vrbanove špice, 1.dan

Pot: dolina Kot, Debeli kamen, Vrbanove špice ( pot Lojzeta Rekarja ),  dom Valentina Staniča, dolina Kot
Čas: okoli 10 ur
Višinska razlika: 1500 m

Dolina Kot je bila mirna; malo parkiranih avtov za razliko od doline Vrat.
Pričela sva hoditi v megli in se spraševala, 
če bo vremenska napoved meteorologa o lepem vremenu tokrat pravilna.
Nad Debelim kamnom so se megle malo razredčile toda obvisele na vrhovih.
Odločila sva se, da vseeno nadaljujeva na špice v upanju na sonce in razglede.
Dobro je kazalo---
...in kar naenkrat se je dogodilo tisto najlepše......megleno morje spodaj, gore visoko gor pa v soncu in še "glorija" za nagrado za to prelepo pot.

Sedaj pa proti Spodnji Vrbanovi špici (2299 m).

Spodnja Vrbanova špica.

In pogled na Plesišče - veliko skalnato ploskev, ter za Plesiščem naju čaka tudi Visoka Vrbanova špica.

S Spodnje Vrbanove špice se sestopi in okoli nje se pride do Plesišča.

Na Plesišču je poleg plesalcev prostor tudi za celoten simfonični orkester RTV Ljubljana. 
In brez orkestra tokrat nisva želela plesati.

Pogled od Plesišča proti Rjavini. S pogledi iščeva tisto pot, 
ki je pred leti prestrašila najinega prijatelja Srečota. 

In spet dalje v čudovitem gorskem svetu gor in dol...

...in še...

...in še...

Kam pa naj tu stopim? Kar spraskaj nekako dol, tu ni pravih stopov, sem zaslišala ...   No ja.

In tako dalje in sva prišla do prelepe travnate ravnice pred Visoko Vrbanovo špico.

In že sva na Visoki Vrbanovi špici ( 2408 m).

Razgledi in pogledi "360". Na spodnji sliki je Triglav seveda, pred njim je desno Begunjski vrh.

Rjavina - zdaj zgleda precej drugače kot pred pol ure.

Pogled še bolj na zahod, zadaj je Škrlatica.

Z Visoke Vrbanove špice si hitro navzdol in že sva na Staničevi koči.

Odločila sva se, da bi prespala tukaj in jutri skočila še na Rjavino, pa so imeli vse na koči zasedeno.
 Žal. Zato ni bilo druge kot da se vrneva nazaj v dolino.

Na poti nazaj v Kot se je lepo videla Rjavina, ki se je pričela pokrivati s "kapo".

In prelepi gorski svet je ostajal za nama.

Vrbanove špice v ozadju.

Megle več ni bilo in tako se je videla dolga pot nazaj v dolino Kot. 

Kmalu se bova vrnila sem, seveda.

____________________