Lučki dedec

 

Pot: Planina Podvežak, Korošica, Lučki dedec, Vodotočno jezero, Deska, koča na Brežicih, Podvežak

Čas: okoli 7 ur

V začetku novembra so se lepi jesenski dnevi še kar nadaljevali. 

Meteorologi so obljubljali inverzijo, torej toplo vreme v gorah. 

Pa sva šla pogledat, če je temu res tako.

V dolini je bila temperatura okoli 0 stopinj, na planini Podvežak pa je bilo že toplo ...

.. tako toplo, da je bilo za kratke rokave, zlasti ko se greješ s hojo.

3 x hura za tistega, ki si je zamislil inverzijo.

Planino Korošico sva prečila malo po svoje in zato kratek sobivala z gostim  ruševjem.

Nad Korošico sva zavila na pot za Lučki dedec. Pot je sicer  marsikje označena s kamnitimi možici

 a midva sva tudi tokrat šla malo po svoje in si popestrila prijeten vzpon.

Proti vrhu ter vrh Lučkega dedca (2023 m).

Pogled na Veliki vrh in Veliko zelenico je bil kot vedno prelep.

Pogled na možno nadaljevanje poti na Lepo glavo in Vežico, kar pa sva pustila za drugič.

Lepo Vodotočno jezero je samevalo, midva pa tudi.

Na Ojstrici sva letos že bila, tokrat pa je imela veliko obiskovalcev. 

Midva pa sva uživala v samoti gora. Pogled na to goro mi je iz vseh strani prelep.

Vračala sva se čez Desko in od daleč gledala najinega Lučkega dedca, 

ki se je zdel prav majhen v primerjavi z ostalimi gorami naokrog.

 Na tej lepi kratki krožni poti nama je aplikacija namerila 950 višinskih metrov ter 12 km poti.