Boskovec

Izhodišče: Šmihel nad Mozirjem
Čas in razmere:  tri ure in pol vzpon in uro in pol spust,  zasnežena pot, rahlo vetrovno, sončno in hladno vreme.

V teh zadnjih dnevih decembra 2014 je našo deželo končno pokril sneg z dovolj nizkimi temperaturami - okoli minus deset stopinj.

Seveda sva si nataknila turne smuči in šla pogledat koliko je snega malo višje. Od kmetije Zgornji Goltnik vodi cesta proti Konečki planini. V začetku je bilo vidno, da se je nekdo trudil, da bi  prevozil to cesto. Ampak je v najino veselje kmalu obupal.

Znašla sva se  v neokrjeni belini in urezala sva svojo smučino dalje proti Konečki planini.

Konečka planina ter Uršlja gora v ozadju.

Močan severni veter je tako prevetril planjave, da so ostale skoraj  brez snega, 

napihal ga je v zamete na robu gozda.

V zavetrnih predelih so bile smreke okrašene z naravnim snežnim okrasjem. Tu drevesa ne potrebujejo umetnega okrasja kot ga napravljajo ljudje v svojih domovih. Narava sama prečudovito okrasi svoje imetje.

Planjave pod Boskovcem so imele premalo snega za kvalitetno smuko. Zato sva se morala zadovoljiti s spustom po cesti.

V vsej tej neokrjeni belini sva naenkrat zagledala sledi pešakov, ki so vodile v najino smer. Le kdo bi lahko še hodil tu naokrog?

Na Rastočki planini so se naše sledi srečale. Že pred tem smo ugotovili, da smo stari znanci in zato je bilo srečanje okronano s priložnostno malico, čajem in klepetom ob lepi brunarici, ki tam stoji.

Čas je prehitro bežal ob klepetu in obujanju spominov v prijetni družbi. 

Pa smo se spet razšli vsak na svojo stran.

 Midva sva se spustila nazaj po najini smučini v dolino in krasno je šlo navzdol. Vedno si zaželim, da bi spust dolgo trajal. In kaj bi še več hotel od čudovitega dneva?