V prejšnjih prispevkih sem pozabila omeniti, da so tu pogosto v vrtovih kaktusi,
ki rastejo prosto kot pri nas regrat. Prav lepo jih je bilo opazovati.
V Španiji sva se ustavila ob privlačni obali pod mestom Vinaris,
kjer sva se malo sprehodila po obalni poti.
Španijo zapustiva na prelazu Col d. Ares. Vrhovi gora, ki segajo preko 1800 m, so vsi zasneženi.
Veva, da se za njimi nahaja žepna državica Andora.
Kasneje sva se ustavila na veliki plaži Plage de Piemanson, za katero prebereva, da je najbolj divja plaža v Franciji. Res je zelo dolga in leži na zunanjem obrežju lagune.
Prostora za bivanje je tukaj za vse dovolj. Vsaj izven glavne turistične sezone je tako.
Laguno zapuščava po cesti proti Marseillu. Takoj za njo se v morje izliva reka Rhone, preko katere sva se popeljala s trajektom, ki tu neprestano vozi z brega na breg.
Preko Italije sva se ponovno zapeljala po avtocestah in bila v enem dnevu spet doma.
S tem sva zaključila s potovanjem po južnem delu Španije in Portugalske.
Bila sva pozitivno presenečena nad lepoto dežele. Mislila sva namreč da zahodna Evropa pač ne premore kaj takega, kar bi naju posebej pritegnilo. Pa ni tako..
Ljudje so prijazni, naravnih lepot je veliko, gorstvo Sierre Nevade pa se nama zdi zelo lepo.
Povsod kjer obala ni poseljena, pa se najdejo lepe plaže in prijetni kotički za postanek.
Torej se bova sem gotovo še vrnila.
________________
Objave
