Makedonija: Rimski SPA in nacionalni park Jasen

 

 

V Makedonijo sva prispela v času, ko se je dan že poslavljal.  Mejne formalnosti sva hitro opravila 

ter že v temi našla prenočišče nad mestom  Katlanovo. 

Iskanje kvalitetnega prenočišča v tujem kraju ni nikoli enostavno, vendar nama je kljub temi uspelo najti miren prostor, da sva se dobro naspala in odpočila od napornega dneva.

 

Pri mestu Katlanovo v Makedoniji je dobro obiskano termalno zdravilišče. V hribu nad njim pa je

 tudi naraven izvir kisle termalne vode, ki prihaja iz naravne kraške votline. To so stare Rimske terme, ki so jih uredili v jami že Rimljani. Temperatura vode v jami je okoli 40 stopinj.

Te terme so zanesljivo uporabljali že Rimljani, verjetno pa so bile znane že prvim naseljencem na tem območju. Nad temi naravnimi toplicami sva bila takoj navdušena.

 

Iz jamskih term se voda izliva še v mali zunanji bazenček, kjer je voda že nekoliko hladnejša. 

 

Po večkratnem kopanju v parih dneh in pogovoru z domačini pa sva ugotovila sledeče: 

Pred časom so bile toplice le lokalnega značaja. Vendar so na makedonski televiziji imeli oddajo o teh toplicah in obisk se je povečal. Tako se zgodi, da so toplice popoldne in zvečer polne ljudi,

v jutranjih urah pa sva se tu kopala  sama. Se je pa zanimivo kopati zvečer, ko je popolna tema in splezaš skozi temen vhod v še bolj temno jamo in ne vidiš kdo vse se kopa s tabo. Zanimiva izkušnja.

 V bližini Skopja pa je tudi nacionalni park Jasen z nekaj pohodniškimi potmi ter kanjonom reke Treske.

Vreme ni bilo primerno za celodnevne pohode, ki sva jih načrtovala že doma, 

zato sva si šla ogledat park Jasen.

 

V tem parku sva izbrala kratko pohodniško pot (okoli 6 km) iz doline Matka navzgor do samostana Shishevo, ter nato po drugi poti navzdol do kanjona reke Treske. 

 

V samostanu Shishevo nisva opazila da bi kdo živel tam, 

čeprav so ob njem lepo očuvana stanovanjska poslopja.

 

Ko sva prišla navzdol pa sva ugotovila, da ni mostu na drugo stran reke Treska, 

pot pa se je ob njej končala. Ostala nama je le možnost, da se zopet povzpneva nazaj strmo gor in se vrneva mimo samostana ali pa da prikličeva nekoga s čolnom, z druge strani reke. 

Na drugi strani reke je bilo namreč veliko čolnov, ki so vozili obiskovalce na ogled kanjona. 

 

 Res so prišli po naju in ker sva bila ravno v čolnu sva se odločila še za enourni prevoz po kanjonu Treska in ogled le tega. Bilo je zanimivo saj smo pristali nekje v sredini kanjona, kjer je nekoliko višje v steni vhod v kraško jamo. Povzpeli smo se do jame in si jo ogledali brez vodenja po njej. Naš čolnar je pred jamo zagnal elektro agregat in prižgala se je slabotna jamska razsvetljava. 

Pot po jami je bila le rahlo osvetljena tako, da je bilo tudi to pestro.

Nekaj slik iz jame:

 

Pri vožnji skozi makedonska mesta sva opazila tudi rdeče"dubledeckerje" , 

podobne tistim bolj znanim v Angliji.

In tako sva v tem okolju in pri teh naravnih toplicah stanovala nekaj dni, 

kar nama redkokdaj znese. Sva se pač tukaj počutila dobro.

 

_______________________