Čas: 5 ur
Razmere: v dolini južen sneg, proti vrhu metrski zameti ter do meter in pol snega
Višinska razlika: 800 m
Gore, planine ter sonce nedvoumno sodijo skupaj toda tudi v oblačnem dnevu so planine
lahko privlačne in zanimive. Sva šla pogledat koliko je snega na 1500 m nadmorske višine.
To je višina naših prelepih planin na bližnjih Golteh.
Nad 1000 m nadmorske višine so naši kraji resnično pokriti z zelo debelo snežno oddejo, ki je vsakih dva dni debelejša še za kakih 20 cm. V višjih hribih je nevarnost snežnih plazov velika - IV. stopnje,
na Golteh pa te nevarnosti skoraj ni.
Gozdne ceste so obilno zasnežene, veter je ponekod napihal visoke zamete. S smučmi se da prebiti preko njih, peš pa ne bi šlo dolgo. Snega je verjetno do pasu in še več. Že tretjič letos sva tu prva vrezala smučino.
To je tista prava zima, ki si jo mnogi želimo, le malo pozno je to sezono prišla.
Pod vrhom Boskovca se nahaja Rastočka planina - 1588 m.
Lesenih ograd ni videti, mize in klopi v ogradi tudi ne, le vrh dva metra visoke smrekice
malce gleda ven iz debele snežne oddeje.
Svet je zopet neverjetno drugačen in čudovit.
Proti vrhu naju je ujel pravi snežni metež. Tako močno je zapihalo, da sva pogosto komaj ostala na nogah,
Veter je prinesel še mraz in sneg. Skrila sva se ob pastirsko kočo na planini.
V tej zimi sva večkrat naletela na toliko vetra in mraza, da še malicati ni bilo mogoče brez rokavic,
ker bi ti roke kaj kmalu pomrznile. Tudi tokrat je bilo tako.
Še kar je snežilo in snežilo in pihalo kot za stavo. Najine sledi je zametlo.
Ali je le v dolini tudi tako, sva se spraševala?
Zaradi pravega snežnega viharja sva opustila misel na bližnji vrh Boskovca in rajši odsmučala v dolino.
Malo nižje ni bilo sledi o sneženju in vetru; neverjetno.
Zapustila sva meglene, zasnežene, viharne toda vseeno prelepe planine.
Na koncu pa še en mali najin snežni podpis, ki naju vleče znova in znova navzgor v prekrasni svet planin.