četrtek, 04. avgust 2016

Kokrška in Jezerska Kočna

Izhodišče:  dolina v Koncu - spodnja postaja tovorne žičnice na Kokrško sedlo

Pot: Kokrško sedlo - Ovnove čeri -  Dolci - bivak pod  Kokrško Kočno - Kokrška Kočna - Jezerska Kočna - Dolška škrbina - Grintovec - Kokrško sedlo -dolina v Koncu

Čas: 13 ur

Višinska razlika: 1800 m
Pot na Kokrško sedlo se iz doline kar vleče, vsaj jaz nisem preveč navdušena nad njo.
Pri Cojzovi koči na sedlu pa je svet lepši, ponudba postane " all inclusive".
V jutranjih urah je pri Cojzovi koči počivalo že kar nekaj pohodnikov, vsi so se odpravili proti Grintavcu, midva pa sva na Ovnovem čiru skrenila na pot proti Kočni. Razgledi na doline so bili prekrasni, pot je po strmih travnikih vodila malo navzdol do prelepe travnate dolinice - Dolci. V tem tihem planinskem svetu so bili najini edini spremljevalci gamsi.
Z Dolcev je čudovit pogled na bivak pod Kokrško Kočno. Za bivakom se prične pot vzpenjati po melišču navzgor 
in kaj kmalu preide v skalnat svet, ki vodi samo navzgor in navzgor do vrha Kočne. 
Pot se že tu izgubi, vsak si mora najti svoje stopinje navzgor. Varoval v začetku ni, oprimki so dobri, 
proti vrhu pa je smer zopet opremljena z jeklenico.
Na Kokrški Kočni - 2520 m so meglice zakrivale in odkrivale  čudovit gorski svet. 
V ozadju se v meglicah skriva Jezerska Kočna - najin naslednji cilj.
Jezerska Kočna  s te strani izgleda zelo krušljiva. Vrh pa je tokrat že zaseden.
Na vrhu Kokrške Kočne pa je prostora v izobilju. Sama sva tukaj, nikogar ni, ki bi ogrožal najino sladko samoto.
S Kokrške Kočne vodi varovana pot malo navzdol, malo gor, malo počez. 
Takole nazaj sva gledala na Kokrško Kočno, kjer sva bila pred pol ure.
Jezerska Kočna - 2540 m je zelo razgledna, toda gor je izredno malo prostora, 
celo skrinjica z vpisno knjigo je zato nameščena nekaj metrov pod vrhom.
Z Jezerske Kočne je sledil spust, ki je nudil lepe poglede v skrivnostne globine.
Grintovec- najin naslednji cilj se je občasno prikazal izza oblakov. Tudi Mlinarsko sedlo se je odkrilo v ozadju.
Kamnite kepe na grebenu pod Kočno so mi porodile asociacijo na sladoledno kupo, ki bi tukaj še kako prijala!
Skozi tole špranjo ne gre zlahka., a druge poti ni. Nahrbtnik mora iti sam skozi kakor ve in zna.
Potem pa je lažje. Ta čudoviti planinski raj nudi vse kar potrebuješ  visoko gori nad dolinami.
Mimo Dolške škrbine po slikovitem svetu pohajamo dalje še vedno lahkih nog.
Veter je pripodil meglice in jih zopet odpodil, vmes pa so nastali takšni čudoviti "pokuki" v dolino ali pa na kakšen vrh.
Dolška škrbina - 2270 m je res škrbasta v vsej svoji skalnati lepoti.
Rožice so si izbrale tole rdečkasto kamenino za svoj obstoj v gorskem svetu nad 2000 m. Že vedo zakaj.
Z Dolške škrbine je potrebno zopet navzgor na Grintovec, "kot na zvonik katedrale v Ulmu" je bil Lojzov komentar. 
Tokrat se mu palice ni več ljubilo pospraviti na nahrbtnik
Tole pa je pogled na lepši del najine prehojene poti. Levo je Kokrška Kočna nato vodi pot po škrbinah na Jezersko Kočno
 ( špičke  v sredini desno), ter nato navzdol do Dolške škrbine.
Vrh Grintavca - 2558 m so kot običajno preletavale vedno lačne kavke. Malo sva jih tudi midva nakrmila.
Na Grintavcu si je nekdo ogradil krasen kotiček za počitek. V ozadju med meglicami se vidita obe Kočni.
Prelep skalnat svet v Kamniško Savinjskih Alpah:  levo Skuta, Turska gora, zelena Brana ter Planjava in Ojstrica v ozadju.
Sonce je tako lepo grelo, da se nisva mogla odreči počitku nad in pod oblaki.
Pot sedaj vodi samo še navzdol mimo Kokrškega sedla do najinega izhodišča v Kamniški Bistrici. Še en pogled na Kalški greben in Kalško goro in že je bilo potrebno za danes zapustiti rajski gorski svet. Jutri bo spet nov dan in nove ideje bodo prišle na plan.