Pot: Rabeljsko jezero, Krivi rob, Jerebica in nazaj
Od znanih gora v teh koncih nama je manjkala še Jerebica.
Na kraju Rabeljskega jezera je označena pot proti Jerebici.
Čez nanose peska vodi cesta, ki preide v pot ter kmalu zavije navzgor v gozd.
Iz gozda sva se povzpela na zaraslo plazovino. V tem delu pot nikakor ni prijetna.
Veliko kamenja je, vmes pa drseča črna prst.
Na sedlu med Velikim snežnim vrhom ter Gorenjim Voglom, se priključi pot iz Možnice.
In tu se pričnejo prvi lepi razgledi.
Zgoraj je pogled na Rombon preko Možnice.
Pot je nato peljala mimo Gorenjega Vogla in Krivega roba (2008 m) malo navzdol,
nato pa zopet navzgor na rob Jerebice.
Zgoraj je pogled s Krivega roba navzdol na manjšo dolinico od koder je končni vzpon na Jerebico.
Čudovit pogled z roba Jerebice na Rabeljsko jezero.
Jasno se vidi zelo nizek vodostaj zaradi suše.
Po vršnem grebenu prav do koder se da, preden se prevesi.
V ozadju so naše gore.
Razgledi so bili jasni daleč naokoli.
Zgoraj je pogled na Kraljevo špico, kjer sva bila včeraj.
Na vrhu Jerebice (2127 m).
Zgoraj je približan pogled na naše gore.
Navzdol sva šla po isti poti, ker druge izbire ni bilo.
Po neprijetnem starem zaraščenem melišču nama tudi navzdol ni bilo prijetno.
Po gozdu navzdol sva se počutila veliko bolje.
Na koncu je kot velika jagoda na čokoladni torti prijala osvežitev v čudovitem zelenem Rabeljskemu jezeru. Daljše plavanje s pogledom na Jerebico je bilo polno zadovoljstva..
V letošnjem vročem poletju je mnogo ljudi poiskalo osvežitev v tem jezeru.
Gladina jezera pa je v letošnjem izredno sušnem poletju vsaj za štiri metre nižja kot običajno.
Bolj zanimiv se nama je zdel potoški hudournik, ki je poniknil preden se je izlil v jezero.
Ob strugi navzgor sva raziskala kar nekaj skritih tolmunov,
ki očitno nudijo odlično osvežitev tudi v največji suši. To si velja zapomnit..png)
.png)
Pot na Jerebico ni bila dolga. Nabralo se je 1233 višinskih metrov ter 9 km poti.
_____________________________
Objave
