Potovanje do Španije: Saint -Tropez do mesta Montpellier

 

Pred dvajsetimi leti, ko sva računala, da bova z najino jadrnico zaplula vsaj skozi Gibraltar pa do Kanarskih otokov, je bil v tem načrtu tudi obisk Monaka in luke Saint Tropez. 

Pa se je letos dogodilo, da sva ju obiskala prej po kopnem. Tudi prav.

Takrat je Saint Tropez bil znan kot varna mala luka z ribiškimi ladjami in dobrimi mehaniki, ki so znali popraviti vsakršen ladijski motor. Danes pa je simbol glamurja, jaht in zvezdniškega turizma.  

Območje je bilo poseljeno že v antiki, v srednjem veku je bilo večkrat napadeno od piratov,

 v XIX. stol so ga odkrili umetniki in v letu 1960 je postalo slavno zaradi filma 

In Bog je ustvaril žensko s slavno igralko Brigitte Bardot.

Mesto je danes lepo urejeno, z mnogimi plažami,  z citadelo z razgledom na zaliv ...

... in ima  tudi zvezdniške cene. 

V baru ob glavni rivi, ki sva ga izbrala po najinem okusu, bi stal  kapučino 7,5 €.

Več kot v Monaku, kjer bi bil kapučino na podobno dobri lokaciji le 3,5 €. 

Zapustila sva Azurno obalo in se odpeljala v notranjost mimo slikovitih gozdičev pinij. 

Zapuščava tudi regijo Provanso (Provence Alpes Cote d- Azur). 

Naravne lepote te regije so Azurna obala, polja sivke, narodni parki ter Alpe na severu.

Nama pa so bile všeč tudi vsa urejena mesteca in vasi skozi katere sva potovala kadar nisva skozi pokrajino vozila po prometni avtocesti.

Provansi proti jugu  sledi regija Occitanie. 

Ta regija ima dolge peščene plaže, več lagun ter bolj divjo obalo kot jo je videti ob Azurni obali.

Ker sva namenjena  v Španijo, sva si lepote pokrajine ogledala le mimogrede in bolj od daleč..

In sicer z edinega griča daleč naokrog. To je Mont Saint Baudile, 185 m visok grič od koder se vidijo lagune ter nekaj obmorskih mest. Na vrhu je majhna kapelica.

Ob cedrovem gozdiču pod tem gričem pa bova  tudi prenočila. Območje je čez dan kar frekventno,

 ker veliko domačinov hodi ali teče za rekreacijo na ta grič, ki ga imenujejo gora. 

Jih razumeva, saj boljše izbire tukaj ni. 

Kolovozi, ki vodijo na vrh so zaprti z zapornicami tako da je dostop z vozili onemogočen.

Glede na najine pretekle izkušnje pa upravičeno računava, da bova tukaj užila mirno noč. 

 

Jutrišnji dan nama obeta sonce in toploto čez dan, zato bova poiskala še eno primerno plažo preden zapustiva Francijo za nekaj časa.

 

__________________

 

Potovanje do Španije: Monako in Azurna obala

Potovanje do Španije sva si zamislila po najkrajši oziroma najhitrejši poti, 

vendar ob Sredozemskem morju. Vožnja po avtocestah preko severne Italije je hitro minila. 

Pred francosko mejo sva obiskala le  Sanremo, kjer te dni poteka festival italijanske popevke. 

Mesto je zato v zadnjem tednu februarja zelo živahno, hoteli in druge namestitve so popolnjene;

  zelo veliko je bilo tudi autodomarjev, ki so težko našli primerna mesta za parkiranje.  

Najino prenočišče sva tako rajši izbrala nad majhnim mestom San Lorenzo Al Mare. 

Nad njim številne pešpoti ...

 ... in ena od njih vodi skozi slikovito mestece Costarainera ...

 ... z mnogimi ozkimi ulicami in edinstvenimi prehodi.

MONAKO:

Naslednji postanek je bil nad kneževino Monako, od koder sva se dol v Monako odpravila peš.

Ker Monako ni član EU, je potrebna previdnost pri uporabi interneta. 

Avtodomi v Monako nimajo dovoljenja za vstop, za parkiranje običajnih avtomobilov pa je poskrbljeno v številnih garažnih hišah. Kneževina je eno samo veliko mesto s palačami in  stolpnicami zgrajeno na strmi brežini. Trenutno tukaj potekajo mnoga vzdrževalna dela in v gradnji je veliko mogočnih zgradb, za katere domnevava, da bodo namenjene namestitvi množicam turistov.

Sprehodila sva se torej navzdol do mesta ter si ogledala palačo princa Alberta. 

Spodaj na sliki je pogled s palače na veliko marino ter del Monaka.

AZURNA OBALA: 

Od Monaka pa do Marseilla se razteza znamenita Azurna obala. 

Če se voziš po obalni cesti, se posamezna mesta držijo skupaj in iz enega mesta prehajaš v drugo od krožišča do krožišča. Zelo zamudno in utrujajoče.

Del obale, ki je zelo lep, je ob mestu Saint Raphael in sicer območje Massif de l Esterel. 

Pečine ob obali so vulkanskega izvora. Vsebujejo veliko železovega oksida,

 ki jih rdečkasto obarva. Če jih opazuješ ob sončnem zahodu, pa zažarijo še posebno lepo.

Ob sončnem zahodu so te barve res zelo intenzivne. Pečine se dramatično dvigajo iz morja in tako ustvarjajo kontrast med turkiznim morjem in rdečo kamenino. 

Menda je to eden izmed najbolj fotogeničnih delov Azurne obale. 

 

Tudi tu vodi kar nekaj pešpoti, eno od njih sva tudi midva obhodila ter uživala  v barvah zahoda. 

Seveda pa nisva bila edina sprehajalca na poti, kar potrjuje,

 da je to priljubljena točka za sprehode in meditacijo.

 

Prenočišče sva poiskala v zaledju nad tem delom obale, kjer se cesta zaključi z večjim parkirnim prostorom Boulevard Piere Delli Zotti. 

Tudi tu so pešpoti in lep razgled na obalo in mesta.

 

_______________