sreda, 15. december 2010

Raduha

Izhodišče: malo nad vasjo Struge
Čas hoje: 3 ure navzgor, 2 navzdol

Ni bil ravno sončen dan za pohode v planine.
Ampak vreme je vedno, včeraj takšno za na razglednico, danes pa....
Mislila sem, da bom tokrat našla odcep s ceste za kmetijo Radušnik ampak v zgodnjem temnem jutru mi to zopet ni uspelo.
Zato sem kot ponavadi parkirala avto na nekem ostrem ovinku nad vasjo Struge in nato peš po poledeneli cesti v še temnem jutru, mrazu nasproti.

Kmalu je markacija zavila v gozd, kjer je drevje že ječalo pod sunki vetra.

Pri leseni brunarici sem v daljavi opazila rdeče svetlikanje dneva, ostalo nebo so pokrivali temni oblaki; tako kot je bilo napovedano.
Za brunarico se steza priključi poti, ki vodi od kmetije Radušnik do Loke. Pot je bila precej uhojena.







Proti Loki je začelo precej pihati, rekla bi, da so sunki vetra dosegali kakih 50 km/h.
Nad Kočo na Loki se je opazilo le nekaj sledi pohodnikov, ni nas bilo veliko, ki smo v teh dnevih šli proti vrhu. Cepin mi je občasno prišel prav, steza je bila na nekaterih mestih polna  napihanega snega, spodaj pa trd zglajen sneg.

Zelo je pihalo zato je bilo tako mrzlo, da še za fotografiranje ni bilo prave volje, vremena pa tudi ne.
Okrog desete ure se je baza oblakov začela spuščati, razgleda sploh ni bilo več in malo je pričel naletavati sneg.
Tokrat je zmagala pamet in  sem se obrnila nekje pod grebenom.
Vrh sem si prihranila za drugič, ko bo nebo zopet modro obarvano.









Navzdol je šlo hitreje, oblačnost se je malo razkrojila tako, da se je pokazalo celo megleno sonce.














Najbolj nevarno mesto je bilo spodaj v gozdu, kjer je trd leden sneg ležal ob skalah in je spodrsljivo bilo stopiti čez in pa ledena cesta proti avtu, kjer bi skoraj rabila dereze, ki so bile sicer pripravljene v nahrbtniku za vsak slučaj.
Dolg cepin mi je dovolj pomagal za oporo na ledu.