O albanskem morju sva že slišala, kako izgleda.
Zdaj pa o njem končno veva iz neposredne izkušnje.
Meni osebno mivkaste plaže itak niso všeč,
dolge plitvine do kolen pa vzbujajo v meni grozo,
odkar sem v rosni mladosti na ulcinjski plaži stopil direkt na električnega skata.
Torej sem bil raje kar na varnem bregu.
Drugače pa je vse izven sezone prijetno.
Dovolj prostora ob plaži.
Barviti sončni zahodi.
Tudi niso vse plaže mivkaste.
Pa sva šla še mimo Skadarskega jezera. Nezanimive obale, ne dogaja se ama nič.
Je pa zelo lepo, ko naletiš na vodni izvir s čudovito hladno vodo.
Še lepše, ko najdeš vrelec zdravilnega medicinskega petroleja; edini takšen na svetu.
Zato je tudi prodaja in distribucija organizirana po vsem svetu.
V mestih pa nepopisna gneča in težko dojemljiva pravila varne vožnje.
Stari deli mest pa so slikoviti a se staro mora umikati novemu - kičastemu.
Potem so bile na vrsti tudi Kruje. Muzej Envera Hoxe. Slikovita turistično razvita vas.
Spominki, veliko trgovin s starinami, ki jih drugod ni najti.
Težko bi bilo oditi od tukaj brez lepega spominka. Vsaj meni,
Vtisov o Albaniji se je nabralo dovolj. A še vedno premalo.
Zato se bova kmalu znova soočila z njimi.
__________________________
Objave
