sobota, 01. avgust 2015

Sončni vzhod ter polna luna z Razorja

Izhodišče: Pogačnikov dom na Kriških podih
Čas: 5 ur počasi
Najina želja in ideja je tokrat bila, da dočakava sončni vzhod na Razorju - 2601 m.  Za ta podvig je bilo potrebno vstati sredi noči ter se odpraviti na temne planinske poti. Prijetno presenetila je naju polna luna, ki je  osvetljevala steze in....
...baterijska svetilka za osvetlitev poti ni bila nujno potrebna.
Planinska idila pred domom na Kriških podih.
Hoditi v temi na planinskih poteh je izziv in vsak korak zahteva tudi veliko več previdnosti in pozornosti. Posebno, če še nisi hodil po teh poteh in ti je vse novo. Nekajkrat sva izgubile pravo stezo, jo iskale pa jo nato zopet našle.
Nisva še bile na vrhu, ko se je uro pred dejanskim sončnim vzhodom  že pričela  predstava  vzhajajočega sonca.
Prva rdečkasta zarja izza Triglava je že obarvala nebo. Prekrasno je bilo.

Kmalu zatem pa so nam sončni žarki nezadržno pričarali dan. To doživetje je na visokih planinah vedno čudovito. Sončni vzhod visoko nad dolinami je vedno poseben, lepši in bolj slikovit  kot v dolini.
Sonce je obsijalo najvišje vrhove, v ozadju je s prvimi sončnimi žarki obsijan Jalovec,  Mangart , desno Prisojnik ter spredaj levo vrhovi Planje.
 S Prisojnika se je zaslišalo vriskanje nekoga, ki je očitno enako dočakal sončni vzhod visoko nad oblaki. Na sliki spodaj je osončen  Triglav ter spredaj Pihavec še v senci.
Zatem so sončni žarki počasi obsijali še dolino.

Zgodnja barvitost dneva je počasi pričela bledeti in jutranja sončna predstava je bila za danes končana.
Jalovec, Mangart ter v ospredju Prisojnik so pričeli dobivati svoj običajni skalnati sijaj.
Proti vrhu Razorja pa je izgledalo kot da je markacistom zmanjkalo barve za označitev poti. Zaradi nanosov kamenja in grušča prave poti ni bilo več, markacij pa tudi ni bilo.  Zato sva pot v še temnem delu dneva kar iskale.
Mogočen skalnat prodor je odnesel pot zato je zaključni vzpon speljan malo bolj levo.
Zadnjih dvajset metrov na vrh je smer varovana in deluje precej previsno.
Detajli varovane poti.
Res je bilo malce neudobno in previsno.
Vrh Razorja - 2601 m krasi čeden kamniti možic. Razor je s svojo nadmorsko višino dvanajsti najvišji vrh Julijcev. Hura, na današnji dan sva bile prve tu gor in cilj dočakati sončni vzhod visoko v planinah je bil dosežen.
Razor je čudovit razglednik. Na severozahodni strani kraljujeta Jalovec in Mangart, desno spredaj pa Prisojnik.
Na jugovzhodni strani pa je v ozadju Triglav, levo Bovški Gamsovec, desno Pihavec in Šplevta. Spodaj je Pogačnikov dom na Kriških podih.
Vmes med gorami pa je prekrasni kamniti svet, ki je olepšan z rožicami. Tokrat so bile zvončnice v  najlepšem cvetju.
Z vsakim korakom navzdol sva občudovale naloženi kamniti svet Razorja.
V svetlem delu dneva sva pravzaprav opazile, kod sva v jutranjem mraku hodile. Večkrat so na kamnitih gmotah zažarele rumene rožice -  kamnokreč menda.
Zdelo se nama je, kot da sva del mnogoštevilnih škrapelj,  toliko jih je bilo. Čudovito.
 Veliko je bilo tudi planik, ki nam vedno razveselijo oko in srce.
Skoraj sva se že vrnile nazaj do Kriških podov in dolina Trente je bila daleč spodaj.
Ustavile sva se malo  nad srednjim Kriškim jezerom. Tri Kriška jezera, zgornje, srednje in spodnje so označena na karti, četrto je manjše, skrito v mali vrtači in na karti ni označeno.
Zgornje Kriško jezero sva opazili šele s pobočja sosednjega Bovškega Gamsovca.
Spodnje Kriško jezero je vidno s poti od Pogačnikovega doma proti Bovškemu Gamsovcu.
Še en pogled nazaj na Razor - levo, Turn pod Razorjem , Križ, desno Kriška stena.
Hodile, fotografirale in neizmerno občudovale čudoviti nekoristni skalnati svet,  sva  Breda in Tanja.