Do Sredozemskega morja sva se pripeljala blizu mesta Adana. Na poti sva opazila velika šotorska in kontejnerska naselja in uganjevala kdo v njih biva.
Kmalu sva bila enotnega mnenja, da so to zelo verjetno centri za begunce.
Pot sva nadaljevala ob sredozemski obali do mesta Antalya.
Od tam naprej pa sva prečila celino do Dardanel.
Obalo od Antalye do Dardanel sva si podrobno ogledala že pred dvema letoma,
zato je prav, da se bova tokrat vozila čez hribe.
Pri mestu Yumurtalik, blizu sirske meje, je kilometrska mivkasta plaža in ob njej sva prenočila.
Bila sva skoraj sama na njej. Morje je še zelo toplo in ima kakšnih 25 stopinj.
Ko se zapelješ mimo velikega obalnega mesta Mersin, ki je običajno prometno natrpano, se začenja lepa turška obala. Med vasmi ob morju je večinoma strma in skalnata.
Se pa najde vmes tudi kakšen miren in neposeljen zalivček s plažo in tam sva se rada ustavljala.
Za prenočevanje ali popoldansko kopanje sva izbrala nekaj zalivov in plaž, kjer bi se dalo ostati več dni. Vendar takih prostorčkov na tem delu ni v izobilju.
Tako sva prenočevala ob antičnih ali srednjeveških ruševinah ...
... drugič v mirnem zalivu, kjer ni nobene naselbine blizu ...
... tretjič pa sva se napotila v skrit zaliv, od katerega sva pričakovala, da bo spet samo najin.
Ko sva prispela do njega, sva zagledala na drugi strani zaliva pravo naselje bivalnih prikolic in avtodomov. Vsi razen naju so bili domačini.
Po svoji navadi so si na ognjiščih pripravljali okusno hrano in gostoljubno poskrbeli še za naju,
ko so opazili, da nimava svojega ognjišča.
V tem najjužnejšemu delu turške obale gojijo banane. Nekatere v velikih rastlinjakih..
...nekaj nasadov pa je tudi prosto zunaj.
Te banane so pol manjše kot tiste, ki jih uvažamo doma,
vendar bolj okusne, zato sva se založila z njimi.
Ob celotni turški sredozemski obali se nahaja mnogo starih zgradb, trdnjav in ruševin iz grško rimskega obdobja.
Za ogled je na voljo tudi nekaj lepih sotesk in slapov.
Nazadnje tudi lep slap Duden pri mestu Antalya.
Za zadnjo nočitev ob turški obali sva izbrala točko približno petdeset kilometrov
pred mestom Antalya na zelo dolgi mivkasti in delno skalnati plaži.
Opazila sva obilo primernih lokacij za daljše bivanje, ker tu vladata mir
in tišina saj do njih vodi le ozka peščena cesta, ki poteka ob celotnem zalivu.
Omeniti velja še posebne prostore (camping alani), ki izgledajo kot nekakšni parki s pokritimi vrtnimi hišicami ali pa so klopce in mize brez streh.
Takšne piknik parke sva videla povsod; v velemestih, v manjših mestih, ob lokalnih cestah ali drugih prometnih cestah. Namenjeni so počitku in druženju.
Tam lahko kuriš ogenj in si spečeš svojo hrano ali skuhaš čaj.
Lahko postaviš svojo mizico ali pa pogrneš svojo podlogo na travnato površino.
Zlasti ob sobotah in nedeljah so ti prostori ponavadi polno zasedeni.
V Dardanelah sva se iz azijske celine pripeljala na evropsko stran.
Mostnina za nov velik most čez Dardanele znaša 10 eur.
Na turško grški meji je prehod v EU potekal hitro in gladko,
zato sva do večera opravila daljšo pot kot sva načrtovala zjutraj.
Domov se bova vračala večinoma ob morski obali; dovolj počasi,
da použijeva zadnje sončne jesenske dni.
________________________
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar