Lučka Bela - brezpotje do lovske koče na Brežicih

Pot: Lučka Bela, partizanska bolnica, gozdarska koča Podvežak, lovska koča Brežiči, lovska pot do Starih štal, Lučka Bela.

Razmere: brezpotje po grapah in grebenih gor do lovske koče, 

nadaljevanje po lovski poti do Starih štal in povratek po označeni poti nazaj v Lučko Belo 

 

Ker doma v dolini še vedno traja vročinski val, sva se tokrat spravila v vedno hladno Lučko Belo. Nameravala sva ponoviti pot, ki sta si jo omislila in pred nekaj dnevi izvedla najina planinska znanca, Zlatko in Pika.  Njuna smer pohoda se nama je zdela zelo zanimiva, 

zato sva sklenila, da jo bova poskusila izvesti tudi midva.  

Iz Lučke Bele sva krenila po kolovozu za partizansko bolnico. 

Od tu naprej sva pričela z blagim vzponom in prečenjem gozdne strmine.

Ponekod je bil večji ali manjši naklon strmine. 

Občasno sva ujela tudi nekakšno potko ali "gamsjo stečino".

Po kakšni uri prečenja grap sva izbrala eno, za katero sva upala, da bo imela obvladljiv izhod na kakšen greben v željeni smeri. V začetku je bila položna, kasneje pa vedno bolj strma z veliko grušča.

Sva pa uspela iz nje splezat na strm skalnat greben. 

Vedela sva, da je Zlatko postavil na svoji poti nekaj kamnitih možicev, 

da bi ponavljalci lažje našli pravo smer, vendar midva nisva videla nobenega. To je pomenilo, 

da sva plezala po drugem grebenu, zato naju je skrbelo, če mu bova kos. 

 Zgledalo je, da bo potrebna previdnost zaradi krušljivosti in prepadov na obeh straneh in 

da se nama zelo verjetno ne bo potrebno vračat in iskat nov prehod.

Res sva z grebena preko položnega gozda prišla točno do gozdarske koče.

Prispela sva torej na nama zelo poznano področje. 

 Zadovoljna sva nadaljevala do lovske koče pod Brežici.

Po kratkem počitku sva krenila na panoramsko lovsko pot do Starih štal (TUKAJ!  ),

po kateri sva že večkrat hodila. 

Utrinki z nje...

Zadovoljna s prelepimi utrinki ter potjo sva se začela vračati proti Starim štalam.

Pred Starimi štalami sva se srečala z najinima prijateljema Eko in Emilom ( Njun blog ). 

Skupaj smo se odpravili do votline na koncu doline, kjer je običajno lep dostop do hladne pitne vode. Tokrat vode tu ni bilo, malo višje v skalah pa jo je še vedno dovolj za odžejat.

Po počitku in malici smo sestopili po označeni poti nazaj v Lučko Belo. 

S te poti se prav lepo opazi lovska pot pod Lastovcem.

Sledilnik na aplikaciji je pokazal, da sva opravila 9,9 km poti

 ter nabrala pri tem 970 višinskih metrov. 

 

Je pa tukaj še nekaj izzivov, kako iz zaprte doline po bližnjicah doseči lepe vršace nad njo.

 

________________
 

Lovska pot od Brežicev pod Lastovcem in Desko

 

Pot: lovska pot od Brežicev pod Lastovcem, Stare štale, Vodotočnik, Lučki Dedec, Korošica, 

koča pod Moličko pečjo, Podvežak

Razmere: suho sončno vreme 

 

Tokrat sva želela ponovno prehoditi atraktivno neoznačeno stezo, ki preči prepadno steno pod Lastovcem in se pri Starih štalah priključi poti iz Lučke Bele na Korošico.

  

Potrebno je bilo nekaj truda, da sva našla njen začetek nad lovsko kočo na Brežicih. 

Steza se prične spuščati po strmih travah skozi gozd. 

Pod nama je Lučka Bela, v ozadju Konj ter skrajno levo del Velike planine. 

Razgledi so vseskozi bili zelo lepi.

Na vsakem kamnitem "pomolu" ob poti najdeva planike.

Pot vodi nad Lučko Belo pod Lastovcem in Desko.

Na dveh mestih je potrebno nekaj lažjega plezanja ter pazljivosti

Drugo mesto, kjer se je potrebno pazljivo spustiti navzdol.(slika spodaj).

Steza je resnično prelepo speljana .

Pogled nazaj na atraktivno stezo.

Pogled naprej, kjer pot vodi pod stenami ter nato navzdol do Starih štal 

ali pa navzgor naravnost do Vodotočnika.

Še en pogled nazaj ter fotografija za spomin.

Spustila sva se navzdol do ravnice Stare štale, kjer še vedno domujejo svizci. 

Slišala sva jih, videla pa ne.

Od tod vodi direktna pot preko strmine poraščene z ruševjem do Vodotočnika.

Na sveže je označena z rdečimi in zelenimi črtami ali pikami, zato je lahko sledljiva. 

 

Zopet sva občudovala srčkasto jezerce in naredila par zgovornih fotografij...  

... ter se povzpela še na Lučkega dedca (2023 m), do katerega ni bilo več daleč.

Pogled z Dedca proti vzhodu je bil še vedno jasen, 

medtem ko so zahodno stran že rahlo zakrivale meglice.

Na vrhu Dedca sva malicala poleg planik...

...ter občudovala Ojstrico v ozadju, kjer sva se potepala včeraj.

Do Korošice je pot hitro minila. Kočo pa so tokrat oblegali številni pohodniki, 

saj je bila sončna sobota. Zamikal naju je še pogled na lepo postavljeno kočo pod Moličko pečjo,

pa sva naredila ovinek še do tja.

Končno sva se le spustila po stezi do Podvežaka in najinega izhodišča.

 Tudi danes sva bila nagrajena s prelepimi vtisi z naših planin.  Aplikacija nama je  tokrat narisala pohodno krožno pot s skoraj 1000 višinskimi metri in 13,2 km poti.

 

________________
 

Ojstrica

 

Pot: planina Podvežak, Mala Ojstrica, Ojstrica, Korošica,Vodotečnik, Deska, Brežici, Podvežak. 

Dolžina poti : malo manj kot 14 km ter 1250 višinskih metrov.

Razmere: hladno sončno jutro, severni veter  

 

Na planini Podvežak je bila petkova jutranja temperatura 4 stopinje C. Meteorologi so imeli tokrat prav, ko so napovedali hladno jutro.  Planina je še samevala v ranem jutranjem soncu.

 

 Ponavadi se enkrat letno povzpneva na Ojstrico. Med potjo takoj uživava v lepih utrinkih iz narave, 

kot je na primer na spodnji sliki, ko je mah skoraj v popolnem krogu zaprl vdolbino v kamnu. 

 

Tokrat izbereva pot preko Male Ojstrice. 

Pod nama se razprostira prelepa dolina  Korošice z Lučkim Dedcem na levi. 

 

Povzpneva se mimo Male Ojstrice in okna... 

 

... in stopiva na vrh Ojstrice (2350 m).

 

Vetrovno in jasno vreme poskrbi za prekrasne razglede po gorah ...

 

... ter v doline.

 

Ko sva sestopala proti Korošici, sva zagledala dva kozoroga, ki sta se mirno pasla blizu poti.

 

Tu pod Ojstrico jih še nikoli nisva opazila. Videvala sva jih pod Tursko goro ter Skuto. 

 

Dolgo smo opazovali drug drugega. Zadnja leta kozorogi ne bežijo pred ljudmi, če se jim preveč ne približaš, medtem ko so gamsi še vedno zelo plašni in nezaupljivi do ljudi.

 Na  Korošici oskrbnik prizadevno oskrbi vse goste. 

Po obilni in okusni kavi se povzpneva še čez Prag do Vodotočnega jezera. 

 

Mimo jezera vodi pot zopet navzgor na Desko in nato navzdol čez Lastovec ter mimo lovske koče na Brežicih. 

 Po devetih urah hoje prispeva na izhodišče pod planino Podvežak. 

Noge so za danes imele dovolj hoje, 

srce pa je zopet polno vtisov iz naših bližnjih prelepih planin.

 

_________________