petek, 10. september 2021

Montaž, 3.dan

Pot : planina Pecol, po Pipanovi lestvi gor in enako dol, planina Pecol
Čas: okoli 8 ur
Vreme je bilo še vedno lepo pa sva se odločila za pot na Montaž. 
Planina Pecol, ki je izhodišče za Montaž,  je zelo prostrana planina, ki me je prevzela že pred leti, 
ko sva se povzpela na Špik hude police.
Kakšni dve uri sva potrebovala do vrha planine Pecol...
... ker sva večkrat opazovala kozoroge ...
... ki so prav lepo pozirali in se niso dali motiti pri svojih opravilih.
Vajeni so že, da se ljudje mučijo mimo njih na poteh, ki jih sami igraje pretečejo.

Utrinek ob poti : ( Zdaj pa pojdi gor, če si vreden! )
Ne vem, če sva vredna. Zgrešila sva namreč pot čez ozebnik...
... in po prečenju obsežnega melišča...
... sva vseeno uspešno vstopila v skalnat del poti.
Vstop do Pipanove lestve je malce previsen...
 Pipanova lestev.
Visoka je kakšnih 50 m...
...vse se nekako maje in niha, zlasti ko je za ali pred teboj še nekdo na lestvi.
Imela sva srečo, da sva v tem jutru bila sama na lestvi. Drugače bi bil menda potreben "semafor" ,
Ko izstopiš iz lestve te pričaka zajla.
Za tem pa sva se malo zamislila. Markacij ni bilo, zajl tudi ne, poti ni videti in sam šoder 
Vrh je izgledal še daleč, no občasne markacijske pike sva tudi poiskala...
...ter počasi napredovala proti vršnemu grebenu Montaža.
...nato pa le proti vrhu...
Na vrhu Montaža ( 2754 m).
Razgled je prekrasen. Spoznala sva Viš levo, kjer sva tudi že bila, Špik hude police (najnižji v sredini)...
...naš Kanin na drugi strani doline ter planina Pecol daleč spodaj...
...ter pogled na italijansko stran.
Počasi sva se odpravila navzdol po isti poti, zopet do slavne lestve.
utrinek.
Nato po lestvi navzdol...
...po obsežnem melišču...
...mimo prelepih utrinkov...
...in kozorogov...
...zopet nazaj do vršnega dela planine Pecol...
...in še malo po travah ob robu strmine...

...ter nazaj do resnično prostrane planine Pecol...
...pogledat še karto ob koči...
...ter nato naravnost v Rabeljskego jezero..
...in oba skok v  ....osvežilno vodo...
...ter nato dalje novim potkam  naproti.

___________________





 

četrtek, 09. september 2021

Mangart, 2.dan

Pot :   Mangrtsko sedlo, po slovenski smeri gor in italijanski smeri navzdol
Jutro na Mangartskem sedlu je bilo prvič v letošnjem poletju kar hladno. Malo nad lediščem.
Na tem čudovitem vrhu sva bila že večkrat ampak še nikoli po slovenski plezalni smeri.
Takole se prične.

Malo bolj težavnih in previsnih delov je nekaj, vendar se nama ne zdi to nič posebnega. 
Previdnost pa je itak  potrebna vedno.

Varovalnega pasu nisva potrebovala.

Prvi prelepi razgledi so tu, proti Bavškemu Grintavcu.

Veter je bil najin sopotnik.

Čudovit razgled z vrha Mangarta po naših vršacih so še povečali splošen užitek.

Redko imava to možnost, zato sva se na vrhu Mangarta ( 2677 m ) dala slikat. 
Selfijev namreč (še?) ne delava.

Razgledi z vrha so prav posebni, same gore povsod naokrog. Trudiva se jih prepoznati.

Mangart je kar obiskan vrh, zato sva počasi odšla navzdol po italijanski, lažji smeri.
Ker v hribe odhajava vedno zgodaj zjutraj, sva srečevala številne, ki so se vzpenjali.

Utrinek...
Pogled na Belopeški jezeri.
Na mangartskem sedlu sva šla še malo naokrog, vsepovsod je res prelepo.
Ni se nama mudilo v dolino.

Opažava da je letos veliko planik vsepovsod.

Pot ni bila dolga, zato sva se odšla namočit še na italijansko stran v Rabeljsko jezero.


Dan je bil popoln. Še več takšnih!

_____________