nedelja, 07. avgust 2016

Lučki dedec

Izhodišče:  planina Podvežak
Čas: 9 ur
Pot: planina Podvežak - Vodotočnik - Lučki dedec - Vršiči - Vežica - Korošica - Podvežak
Orkanski severni veter je po pobočjih Ojstrice neusmiljeno preganjal megle sem ter tja zato je bil sosednji Lučki dedec prava izbira.
S planine Podvežak vodi običajna pot na Korošico. Od te, se levo usmeri potka na Vodotočnika in kaj kmalu sva zagledala tole čudovito dolino z Vodotočnim jezerom v obliki srca. V ozadju se dviguje mogočno ostenje  Konja.
Z Vodotočnika vodi dalje znana pot na Korošico. Z nje sva krenila v smer Lučkega Dedca in po prvi primerni grapi naravnost gor. 
Postavila sva nekaj možicev, za vodilo morebitnim ponavljalcem najine poti

Tudi vrh Lučkega Dedca - 2024 m je nedvoumno označen z možicem,
 kakor tudi vsi naslednji vrhovi skalnatega grebena Vršičev in Vežice - 1980 m.
Pod Vršiči se nahaja dolina Petkovih njiv, ki se zaključi s skalnatim Skokom v dolino Kamniške Bele.

Hud veter je megle zadrževal nad Ojstrico in Planjavo, tu pa je sijalo sonce in grelo poleg naju tudi številne čudovite planike.
Planike, planinske lepotice rastejo vsepovsod ...
Toliko jih nisem videla že vrsto let.
Presenetila sva velik trop gamsev, ki se je pasel pod nama. Ko so naju zagledali, so se urno razbežali, 
tako sem uspela poslikati le tri najbolj pogumne.
In zopet so bile planike povsod, zelo lepo jih je gledati v njihovi žametni belini.
Pa še čudovito dehteči gorski nageljni so bili na zaplazah trave.  Letos je rožic v izobilju.
Prehodila sva vse Vršiče prav do konca travnate planote, kjer se prepadno konča in ponuja le zelo strm spust do Presedljaja.
Na najini poi je bilo res pestro in zanimivo: šopi planik, gorskih nageljnov, oster veter, čreda gamsov, čreda krav, 
za konec pa še čreda ovc...
... ki so našle svojega pastirja...
...ali pa pastir njih. Kakorkoli že; skupaj smo prehodili del poti proti dolini.