Izhodišče: Grmovškov dom na Pungartu
Čas hoje s tekaškimi smučmi: poldruga ura
Ni toliko pomembno kakšen je dan, pomembno je, da lahko kljub nevzpodbudni vremenski napovedi najdeš destinacijo nekje v naravi in užiješ vsaj nekaj prijetnih trenutkov.
In smo šli. Tokrat na krajši sprehod po pohorskih smučinah. Vreme je bilo res hladno in turobno, tudi veter je malo pihal, a v naravnem okolju je vedno prijetno. 
Gozd je v takem vremenu še bolj skrivnosten in hladne impresije burijo človeško domišljijo, da obnovi stare pohorske bajke in legende, ki so se zasidrale globoko v zavest. Le kaj v takem mrazu počne stari pohorski povodni mož?
A čas pohoda se kar prehitro izteče in že smo nazaj na izhodiščni točki. Navajeni daljših, po navadi celodnevnih poti, se čudimo, da je to vse za danes. 
V tem času je smučišče že oživelo; vrsta pred vlečnico se iz minute v minuto daljša. Parkirišče, ki je bilo zjutraj še prazno, je zdaj že skoraj nabito polno in smučarski delavci danes tukaj ne bodo jamrali nad slabim obiskom. In prav je tako, saj se res trudijo. Nam sicer smučarskih kart niso prodali, smo pa zavili v novo restavracijo, da si jo ogledamo. Zadovoljni s ponudbo in postrežbo. Njam, je bil dober sladoled...
Objave
