Armenija je država v južnem delu Zakavkazja in je pretežno hribovita dežela.
Ima preko tri milijone prebivalcev. Armenska državnost se kaže že od starega veka,
najprej je bila del Perzijskega carstva kasneje kot samostojno kraljestvo.
Zaradi geopolitičnih teženj je bila v interesu mnogih držav.
Je tudi prva država na svetu, ki je sprejela krščanstvo kot državno religijo.
Ker sva bila tam že v jutranjih urah, sva prehod meje opravila v kakšni uri, kar je glede na izkušnje najinih predhodnikov zelo dobro.
Tudi tu potniki izstopijo iz vozila in gredo v posebno stavbo, kjer potni list pregledajo gruzijski uradniki. Nato sva vožnjo nadaljevala skupaj do armenske meje.
Tu potnike zopet napotijo v drugo stavbo, kjer sledi pregled potnega lista in nekaj vprašanj.
(listanje potnega lista, kam grem in za koliko časa)
Carinik pregleda avto ter voznika napoti, da izpolni listino za uvoz avta ( 20 eur).
Cena je odvisna od teže vozila. Na armenski strani je potrebno urediti še zavarovanje za avto,
vendar nikakor ne pri mladeniču, ki teče za avtom in te vabi v zavarovalniško kupčijo.
To je ceneje urediti kakih 200 m naprej v eni izmed pisarn ob cesti, ki ponujajo različna zavarovanja. Midva sva mogoče plačala malo preveč (35 eur). Nisva imela volje, da bi se pozanimala v sosednjih pisarnah za cene. Tu je mogoče nabaviti tudi SIM kartico za internet ter menjati denar.
Kupila sva neomejen internet za dobo enega meseca operaterja VIVA za 4500 AMD.
Uradna valuta je AMD (ArMenijska Drahma). 1 EUR je okoli 450 AMD.
Skoraj takoj za mejo se cesta nadaljuje v kanjon DEBED in v njem vztraja do konca kanjona ...
... okoli so visoke stene ...
... nad kanjonom pa je planota z vasmi in polji. Občasno kakšna cesta vodi navzgor na vrh kanjona...
... in ko se nahajaš gor na planoti, se ti odpre pogled na sotesko še iz ptičje perspektive.
Midva sva glede razgledov spet bila omejena s temnimi nevihtnimi oblaki.
Po vsej soteski je veliko pohodnih poti vendar nobene nisva prehodila zaradi slabega vremena.
Na spodnji sliki se vidi malček presekane doline , kjer se stene spustijo v globok kanjon.
Cesta, ki vodi do steze za samostane je izredno slaba. Je pa res, da sva letos prevozila nekaj še slabših,
Zaradi močnega deževja, ki naju je prekmalu ujelo,
sva se odpeljala kar skozi narodni park Dilijan in mesto Dilijan.
Naslednje jutro je prenehalo deževati in sva opravila mini pohod do samostana Matosavank...
...ter se sprehodila po samostanski poti še do Juhtak samostana. Oba izvirata iz 12 oz.13 stoletja ...
in imata ohranjene hačkarje(armenska posebnost, kamni v katerih so izklesane duhovne zgodbe).
Cesta, ki vodi do steze za samostane je izredno slaba. Je pa res, da sva letos prevozila nekaj še slabših, nekaterim pa sva se celo odpovedala ali po njih raje šla peš,
čeprav so se domačini po njih sproščeno vozili.
Za ogled obeh samostanov ter za pot do njih porabiš kakšno uro in pol.
ARMENSKI KRUH: Vedno sva navdušena nad posebnimi kruhi v državah kjer potujeva.
Zelo je dober, mehak in malce drugačnega okusa od gruzijskega.
JEZERO SAVAN: Za mestom Dilijan sva se povzpela na planoto, ki leži na višini okoli 1900 m in tu sva opazila pastirja, ki na konju usmerja svojo čredo. Tak prizor sva tukaj videla prvič.
Vsi ostali pastirji in pastirice so do zdaj opravljali službo peš.
Bližava se velikemu jezeru Sevan z željo, da se okopava v njem. Pozabila sva,da jezero leži na višini 1900,44 m, obakrat, ko sva bila ob njem je pihal mrzel veter s Kavkaza, oblečena sva bila v bunde. Veliko je 1242 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja šestino ozemlja Armenije. Napaja se z 28 rekami in potoki. Maksimalna globina jezera je 80 m, povprečna pa 26 m.
Je pa jezero zelo turistično, videla sva mnogo lepih hiš ter manjših res lepih hotelov za turiste. Obala jezera ni povsod zasedena, zato je ob njem še veliko prostora; tudi za nas popotnike.
Napotila sva se rajši v notrajnost po severni strani jezera v Chambarak ...
... in opazovala zaledje dežele.
Povsod je veliko velikih zapuščenih ali napol zgrajenih stavb, poleg njih je nekakšna nova gradnja in malo zatem blok in stare vaščanske hiše. Zelo pestro gradnjo imajo. Armenija je država v razvoju.
To pomeni, da se trudijo posodobiti državo in kar se tiče hiš so nekatere izredno lepe z ohranjeno tradicijo (ormanenti na hišah), nekatere pa zelo skromne ali celo malce razpadle.
CESTE Glavne ceste so lepo vzdrževane, vse ostale pa nujno potrebne popravila, nevarne za vozilo, potnike in voznika. Polne so globokih udarnih jam, ki se jim pogosto ne moreš izognit.
Po severni strani jezera sva tako zavila v notrajnost, se vrnila v park Dilijan in obstala pri lepem samostanu Goshavank. Samostan je eden redkih , ki je dobro ohranjen, čeprav tudi izvira iz 12 stoletja. Dobro so ohranjene tudi hiše oziroma staromestno jedro ob njem. Ima tudi dobro ohranjene hačkarje.
Tu blizu sva prenočila, ker nameravava jutri opraviti pohod do jezera Gosh
po armenski transkavkaški poti.(Trans Cavkazian Trail ali TCT)
__________________
Objave
