Maja Qores, Albanija, 10.11.2022
Pot: sedlo Loggara nad mestom Orikum, Maja Qores in nazaj
Čas: 2,10 ure za 1100 nadmorske višine navzgor in enako nazaj
Prenočišče sva tokrat poiskala v gorskem predelu med mestoma Himare in Orikum.
Ta gorska pregrada loči nižinsko severno obalo Albanije od južne Albanije,
kjer je pokrajina drugačna, gorata. Cesto so zelo lepo speljali čez prelaz Loggara.
S prelaza vodi označena pot na prvi dvatisočak Maja Qores (2018 m) in dalje še na drugega Maja Cikes(2045 m) ter navzdol do kanjona Gype.
Celotna krožna pot je lepo povezana toda precej dolga, predolga za kratek dan.
Zato sva se odločila obiskati le prvi vrh (Maja po albansko)
Ta del pokrajine je nacionalni park.
Znan je po posebni avtohtoni kobilici in prelepem borovem gozdu.
Kobilic nisva videla, občudovala pa sva borovce ob vsakem najinem koraku.
Bosnian Pine ali Pinus Leucodermis piše na poučevalnih tablah, ki so vsake toliko postavljene ob poti.
Imela sva lepo vreme, tudi umetelno oblikovani oblaki so pridodali najinemu dobremu počutju
v redkejšem gorskem zraku, ki je pomešan s toplim in vlažnim morskim.
Vse pa nosi vonj po zdravilni borovi smoli.
Malce sva se bala, da naju bodo zakrile megle, ki so se vzpenjale od morja gor,
pa sva se odločila za bližnjico do vrha, naravnost navzgor.
Bila je hudo strma, kar sva tudi občutila, kasneje pa še videla z drugega grebena.
Na vrhu Maja Qores pa so naju pričakali razgledi, na eno stran...
...na drugo, kjer sva spoznala še Maja Cikes.
Na vrhu Maja Qores, 2018 m. 
Nekaj časa sva uživala na osončenem in nevetrovnem vrhu. 
Sestopila sva po običajni poti navzdol.
Občudovala razgibano pokrajino.
Videla sva veliko posušenih in pobeljenih borov, ostalih od požara,
ki jim je skrajšal dolgoživo življenje.
Veliko tistih borov, ki jim je požar pred leti prizanesel, so sedaj stari preko dvesto let.
Preden sva se spustila v megleni pas na pobočju, sva še enkrat pogledala na Maja Cikes.
Iz poučevalnih tabel ob poti sva izvedela,
da so v letih od 1970 do 1990 na tem področju intenzivno zbirali borovo smolo.
Posledice zarezovanja so še danes vidne, vendar so bori večinoma preživeli in kažejo,
da so klub častitljivim letom še vedno krepkega zdravja.
Sedaj so zaščiteni z zakonom o zaščiti nacionalnega parka in kulturne krajine nacionalnega pomena.
Bilo je zelo lepo, da sva zopet užila nekaj gorskega zraka in lepih razgledov s hribov.
V novembru so v Dalmaciji in še južneje vse gore ob morju še vedno poletno dostopne
in pogosto okrašene s kuliso dramatičnih oblakov, ki se dvigajo z morske gladine.
In še ena slika spodaj s sedla Loggara kamor sva se vrnila.
Zapomnila si bova tudi to, da so pod sedlom v smeri mesta Orikum
kar trije urejeni studenci zelo dobre pitne vode.
Tu sva dopolnila najine zaloge za pot proti domu.
____________
Objave
