Gruzija: Svaneti, dolina Mazeri, slap Shdugra in Ushba ledenik

 Pot: dolina Mazeri, slap Shdugra, do ledenika Ushba ter nazaj

Čas:  slabe 4 ure navzgor ter enako navzdol 

Sedem lepih sončnih dni v gorskem svetu mineva, za naslednje dni so napovedane nevihte zato sva zadnji lep dan želela izkoristiti za še en pohod, sedmi po vrsti. 

 

Mazeri je dolga in široka dolina.  Do nje vodi lepa cesta, ki se odcepi levo malo pred Mestio. 

Turističen razvoj doline sva opazila, vendar tu ni velikih hotelov, je pa zgrajenih ali v gradnji precej turističnih namestitev v manjših kočah, apartmajih in glamping hiškah. 

Tudi kamp sva videla.

Z avtom se po široki dolini lahko pripelješ do gostišča (Hiking Inn), kjer se prične steza.

Pot do slapov je široka, večina obiskovalcev se želi povzpeti do velikega slapu Shdugra, 

ki je menda največji v Gruziji.

Manjša steza pa se že pred slapovi odcepi nad prva dva slapa 

in se nadaljuje do vznožja ledenika Shdugra. 

Nekje sredi poti do slapov je nekaj lepih hišk, ki nudijo okrepčila za vse potrebne obiskovalce.

 In teh ni malo; zlasti med vikendi.

Na zgornji sliki je pogled navzgor, še nad slap kamor se odpravljava midva.

Obiskovalci ponavadi pridejo do sem ali celi bližje slapa, kjer pa je močan pršec.

 Slap meri sigurno več kot 50 m. Nisem iskala podatkov na Googlu.

Iz zgornjih področij se izliva celo več slapov.

Midva sva se povzpela nad slap po še kar dobro vidni stezi

Sončni žarek mi je prekrižal sicer lep pogled na visoke gore ( okoli 4500 m). 

V ozadju je Ushba,(4700 m) okoli katere kroživa že sedem dni.

Pogled nazaj v dolino Mazeri.

Na poti nad slap sta dve rahlo izpostavljeni mesti za prečenje.

Povzpela sva se nad prepad kamor prihrumi močan potok, ki se tu spremeni v veličasten slap in v penastih vrtincih zgrmi nepovratno v globino.

Ta deroč potok bi bilo treba prečiti ali nekako preskočiti, 

 pa nekako nisem zbrala dovolj poguma za takšno dejanje.

Zato sva se tukaj na višini 2300 m obrnila.

 Le malo pod vznožjem ledenika, ki je bil skrit za gozdno polico nad nama.

Ponovitve za prečenje slapu žal verjetno ne bo več,

 ampak tudi ta strm vzpon nad slap ter pogled navzdol je bil vreden truda.

 

Na zgornji sliki je pogled navzgor na ledenik ter vodotok iz njega, ki je naju ustavil.

 Od tu ledeniški potok izgleda sila nedolžen, pa ni čisto tak kot se vidi.

Ledeniška voda dere navzdol, midva pa sva se ustavila nekje v dolini Mazeri.

 Skoraj je podobna naši Logarski dolini samo če si jo predstavljamo, da bi od Solčave naprej bila povsem nenaseljena. Široka dolina z ledeniškim potokom in skrito gostišče v gozdu.

Tako sva zadnjo noč v tej pokrajini prespala še v dolini Mazeri. 

Med počitkom je mimo naju prišel domačin, ki posoja jahalne konje zainteresiranim turistom. Tudi nama je ponudil oba konja. Mene ni prepričal, Lojza pa za ježo itak nikoli ni treba prepričevat. 

Ponudbo 'na dom' je takoj zagrabil in odjahal nekaj krogov.

 

Jutri bova zapustila gorsko pokrajino Svaneti in se zapeljala v vzhodni del Kavkaza.

Tam upava na boljše vreme.
 

_________