ponedeljek, 02. januar 2012

Gora Oljka - čez greben celotnega masiva

Pozno popoldan, ko sva imela možnost prevoza, sva se odločila, da se dava odpeljat do Polzele in po grebenski poti prečiva celoten masiv najine domače gore. In da bova hitreje doma, sva se opremila za tek.
Janja, hvala za prevoz, tebi Damjan pa za gornjo fotografijo!
Iz Podvina pri Polzeli je najprej strm vzpon do cerkvice, ki kraljuje na najlepši točki, torej na vrhu hribčka. Od tam se vije prijetna gozdna pot med vrtačami, preko korenin listja in dračja, ki se rahlo dviguje in občasno spušča.
 Občasno je potrebno zapustiti gozd, celo malo asfalta se najde vmes in najin pogled se pogosto ustavi na prijetno urejenih kmetijah in vikend hišicah s sadovnjaki in vinogradi. Srečava nekaj sprehajalcev, ki se vračajo v dolino.
Občasno vidiva tudi kakšno markacijo, ki nama potrdi, da sva še na pravi poti. Marsikje namreč tečeva instiktivno v pravi smeri, saj obilica listja marsikje prekriva sicer dobro uhojeno pot.
Bolj se bližava Gori Oljki, več ljudi srečujeva ali prehitevava. Med njimi tudi dosti znancev s katerimi si izmenjamo par besed in nasmehov zadovoljstva, da se vidimo v naravnem okolju. Na vrhu ob koči in v njej pa množica veselih in zadovoljnih pohodnikov. Ustaviva se ob zaveterni strani cerkve in se osveživa vsak z svojo pomarančo, nato pa takoj spust do sedla od koder naju čaka še zadnji današnji vzpon.
Tudi Brezovec kmalu osvojiva. Sledi le še strm spust ob Hudem potoku v dolino.
Tralala - fajn je bilo.