petek, 1. november 2019

Raduha


Pot: Kosmačeve Rastke, pl.Cirkovnica, koča na Loki, Raduha, Lanež, Jelovec, Kosmačeve Rastke
Čas: okoli 6 ur
Za ta dan so vremenarji obljubili sonce nad 1500 m. pa sva šla preverit , če je res. 
Hodila sva v megli do koče na Loki, pa še malo dlje.
Na višini okoli 1700 m pa se je le prikazalo sonce...
...meglice pa so ostajale spodaj...
...barvna paleta jeseni in zime je bila čudovita.
Skratka bilo je lepo.




Proti vrhu Velike Raduhe ( 2062 m ) se je na koroški strani enako videlo samo megleno morje.

Na vrhu pa presenečenje, samo stopil si na rob in v megli se je prikazala "glorija".
Gor sicer ni bilo gneče, bilo nas je le pet občudovalcev meglenega morja.

In zopet in zopet "glorija", če si le malo stopil do roba prepada.
Pogled proti zahodu je pokazal le najvišje  - v ozadju celo Očaka.

Z vrha sva se vračala čez Durce proti Lanežu.  Jezerce ob poti še ni bilo primerno za drsanje, 
kljub ( najini? ) močni želji.
Tudi gamse sva opazila. In oni naju. Pa so se naveličali prej kot midva.
Na Idiličnemu Lanežu - 1925 m. Bil je občutek izgubljenosti v vesolju.
Sledila je Konjska loka in vzpon na vrh Jelovca- 1845 m. 
Obrnila sva pred križem in se spuščala nazaj v megleno morje po travnikih do Loke.
Še zadnji jasni pogledi po planinah... korak tu kar samoumevno zastane ...
...in sledil je potop v megleno morje.
Ostal pa je spomin na prelep prvi zimski dan v tej novi zimi in redko videno"glorijo".

Semkaj bova v prihajajoči zimi zelo verjetno še večkrat prišla.

_________________________