torek, 10. marec 2020

Krvavica in Čemšeniška planina

Pot: vas Loke, Krvavica, Zajčeva koča, koča na Vrheh, Čemšeniška planina, vas Loke
Višinska razlika: 1200 m
Čas:  okoli 7 ur

Tokrat so prišli na vrsto bližnji zasavski griči, po katerih že dolgo nisva pohajala. 
Kak kilometer za vasjo Loke sva pustila avto in se zagrizla v strmino po poti za Krvavico.
 Ob poti je raslo samo zdravje...
Zlezla sva še skozi okno...
...in bila sva kmalu na vrhu Krvavice (909 m),
Z vrha je lep razgled po Savinjski dolini.
Sestopila sva v smeri Zajčeve koče mimo  razgledne točke, ki je kar vabila k malici.

Pogled nazaj na Krvavico ter njeno okno.
Zajčeva koča je bila zaprta, kar pa naju nikakor ni motilo.

Še prazno korito je samevalo ob koči.

Od Zajčeve koče sva malo podaljšala najino pot in nadaljevala proti koči na Vrheh. 
Tudi ta koča je bila zaprta kar ni čudno, saj je bilo sredi tedna.



S poti proti Čemšeniški planini se je nenadoma ponudil markanten pogled na Krvavico.
Nato je sledil vzpon na Čemšeniško planino mimo 
Gunetove glave ( 926 m), čez Veliki vrh (1184  m). 
Na tem ozkem grebenu drevesom ni lahko obstati, kar dokazujejo nekatere bukve, 
ki kažejo sledove borbe z močnimi naravnimi silami.

Pot je naju vodila dalje mimo  Črnega vrha (1204 m). 
Zadnji vrh Čemšeniške planine - Tolsti vrh ( 1170 m ) in kočo sva tokrat izpustila.

S planine sva se spustila po severni strani, ki je bila letos že lepo polepšana z zvončki.
 Zelo sva bila previdna, da ne bi kakšnega pohodila. 
Spuščala sva se v širokih serpentinah navzdol po mrzli severni strani.
 Za konec je bilo potrebno prepešačiti še nekaj kilometrov makadamske ceste. 
Zelo naju je osrečilo, ko sva končno zagledala najin avto.
Gps nama je malo težje sledil, a je zmogel na koncu pokazat, kaj sva zaštrikala tokrat. 
Nabralo se je za 1200 m višinskih metrov ter 15 km poti.



sobota, 07. marec 2020

Mali in Veliki Travnik


Pot: Kosmačeve Rastke, Mali in Veliki Travnik (1637 m) ter nazaj
Višinska razllika: okoli 800 m
Razmere: 20 cm svežega snega in vetrovno
Čas:  8 ur


Cesta iz Kosmačevih Rastk do Loke je bila tokrat splužena, kar mi ni bilo prav, saj mi je nesplužena vedno predstavljala prav lep spust s smučmi.
 Zato sem zavila po cesti kar za Travnik in razmere so bile tu prav zimsko pravljične.
 Pogled na bližnji Rogatec in Lepenatko.

 Z Malega Travnika je razgled na naše Alpe prekrasen.

Juhuhuuuu  ... sneg je končno tudi tu.
Tudi za moje smuči je ostalo nekaj neokrnjene beline, 
ki so jo skoraj dokončno pokvarili motorizirani sankači.

 Približan pogled na Golte. Tudi tam še vedno smučajo.
 Toplo sonce je stopilo že kar nekaj snega.
 In še spust do Malega Travnika ter nato dalje v dolino.

Pastirski stan na Malem Travniku je nudil nekaj zavetja pred vetrom.
 In še zadnji pogled na pobeljeno Raduho pred spustom nazaj v dolino.