petek, 08. februar 2013

Kašna planina-1435 m


Izhodišče: Črnivec
Čas: 3 ure
Snežne razmere: okoli 50 cm suhega pršiča na precej cm snežene podlage
V tem prostem prazničnem petku, sva šla torej pogledat še snežne razmere na Kašno planino.  Spet je bilo potrebno obuti turne pancerje, na smuči namestiti mokre "pse" in spet hoditi navzgor. Kot sva opazila po sledovih, sva tokrat hodila tretja in četrta po delno vidni gazi navzgor.
Oblačnost se je malo redčila, tako da se je prav lepo videl Rogatec in Lepenatka,
 kjer sva bila malo prej.
Zadnjih 20 m proti vrhu Kašne planine - 1435 m ni bilo možno doseči s smučmi, je bilo treba peš in tovoriti smuči navzgor.
Spet je mrzlo pihalo... še bolj mrzlo kot prej na Lepenatki.
Logično, saj se je sonce že bližalo robu zenita.
Obetal se je prelep sončni zahod in bila sva v dilemi ali ga čakati na vrhu v tem mrzlem vetru ali pa kar odsmučati navzdol...
Tokrat sončnega zahoda na vrhu nisva čakala, po celodnevni smuki je naju že malce načenjal mraz...
..klopca je bila kot pripravljena...
In sledila je resnično uživaška smuka "primerna najinim letom"..., bi dejali mladci.
Krasno je rezati smučino v svež sneg, ki ječi pod težo ostrih robnikov hitrih smuči.
Taka smuka po svežem pršiču navzdol je nekaj česar nimaš nikdar dovolj. Vse prehitro mine.
Glede sončnega zahoda pa sva imela prav, dobro sva ocenila, zažarel je v vseh barvah od vijolčne, rdeče do rumene ampak sva to opazovala že iz doline...pa drugič, še veliko jih bo, ko bova kje na vrhu planin.

Lepenatka- 1425 m

Izhodišče za Lepenatko: Mačji kot
Čas: 4 - 5 ur počasi je več kot dovolj časa
Snežne razmere: nad 1000 m nadmorske višine je snega že nad 50 cm, malo višje pa okoli 100 cm. Sneg je suh pršič, na pobočjih je ponekod snežena skorja,  vrh Lepenatke je bil spihan.
Pri najvišji kmetiji v Mačjem kotu sva pustila avto in nadaljevala s smučmi po zasneženi cesti.
Pot je kmalu zavila na travnik in na vlako v gozd.
Nad gozdom se je odprl pogled na sosednjo Menino planino.
Smučina je bila že narejena a sva na srečo bila med prvimi, ki so se odpravili na vrh Lepenatke.
Sonce se je sicer skrivalo za visokimi koprenastimi oblaki, vendar je bila zimska idila kljub temu popolna, predvsem zaradi količine snega. To vedno naredi zimo prvinsko.
Polovica vrha Lepenatke je bila spihana, na drugi strani pa je bilo ogromno snega z nastajajočimi opastmi na vršnem grebenu.
Greben sosednjega Rogatca se je zazdel presenetljivo blizu.
Zapihal je močan mrzel veter in naju želel pregnati z vrha.
Pa se nisva dala kar takoj ugnati vetru, je bilo potrebno prej narediti še nekaj posnetkov.
Kašna planina v soseščini je porodila idejo, da greva danes še tja gor.
Sedaj pa juhuhuuuuuuuuu,  spust v dolino po napihanem pršiču.
Vsaj mislila sva tako....
Nekaj je bilo res pršiča, nekaj zamrznjene snežene skorje in klože, nekaj pa zametov
 v katere sva pogosto uspešno zarila in prevozila, kakor katerega...
...pogled nazaj proti vrhu, kamor se je sedaj zaganjalo že nekaj"turašev"....
...ampak konec koncev se je zgodila zopet ena krasna smuka...
...in nikdar je ni dovolj ali preveč...,
zato sva se ob zasluženi malici ob mali koči odločila, da greva danes še dalje na Kašno planino, pogledat kakšne  so snežne razmere še tam.
..še en pogled v dolino nato pa po ozki vlaki še navzdol. Če bi bila ta vlaka zamrznjena, bi bil to pravi rodeo na smučeh, ker pa je bila še kolikortoliko sneženo deviška pa je še prav lepo šlo...