Prikaz objav z oznako Kavkaz. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Kavkaz. Pokaži vse objave

sobota, 6. september 2025

Gruzija: Vojaška cesta, Gergeti in pohod pod Kazbek

 
Pot: mesto Gori, mimo Tbilisija do Stepantsminda ter
 POHOD: cerkev Gergeti, koča Alt hut do ledenika pod kočo Bethlemi hut.
Čas: 5 ur navzgor, višinska razlika 1400 m, okoli 9 km navzgor 
 
Tako imenovana Vojaška cesta vodi od Tbilisija do Vladikavkaza v Rusiji.
 Začeli so jo graditi Rusi v 18. stoletju. Je pomembna cesta, ki povezuje Gruzijo in Rusijo preko visokega Kavkaza. To sva opazila tudi midva, ko sva vozila med kamioni, ki preobremenjujejo promet v obe smeri. Cesta je nabito polna z vozili, prehitevajo tudi v nepreglednih ovinkih, pogosto v škarje in nas, ki vozimo počasi in previdno, dobesedno izrinjajo na neutrjene in luknjaste bankine. 
Ruski in Gruzijski vozniki so za naše pojme zelo predrzni in neučakani. 
Vsaj midva sva imela izredno "gužvo" na cesti. 
Cesta najprej vodi mimo lepega jezera in trdnjave Ananuri. 
Trdnjava se prav lepo boči nad jezerom Zhinvalli, je pa zelo turistično obiskana z mnogimi stojnicami, ki ponujajo razno turistično blago: kučme, krzna in izdelke iz kože živali, hladna orožja, 
oblekice in ostali turistični kič.  Peljemo se mimo smučišča Gudauri. 
Cesta vodi kar skozi center hotelov in ostalih namestitev. Proti vrhu prelaza Jvari Pass (2395 m) 
stoji velik spomenik. Zgrajen je na prelepi kavkaški planoti in je simbol gruzijsko ruskega prijateljstva.
( slika zgoraj).
Tu je zopet velik turističen vrvež množic iz celega sveta, kar ne morem verjeti kam sva to prišla iz mirnega Kavkaza v Svanetiju v to množico ljudi. Pogled s te planote naokrog pa je čudovit.
Za prelazom Jvari Pass se cesta malo sprosti in zapeljeva v mesto Stepansminda,. 
Tu sva ponovno presenečena nad množico turistov. 
Mestia na drugem koncu Kavkaza, kjer sva bila, je mirno mesto, skozi smo prehajali le pohodniki.
Najprej se zapeljeva do cerkvice Svete trojice nad vasjo Gergeti, ki je na vseh slikah, 
ki reklamirajo Kavkaz. Tudi midva se sprehodiva do nje, res je prelepa v tej okolici hribov.
Tudi to cerkev trenutno obnavljajo; videla sva kako so nameščali bakrene strešne obrobe. 
Kljub množicam turistov najdeva mirno lokacijo za prenočevanje  v njeni bližini in sva jo lahko opazovala, ko je bila celo noč osvetljena z reflektorji.
Res deluje prelepo in malo mistično.
Zvečer se je zjasnilo, v ozadju zagledava vrh Kazbeka, ki velja za najvišji vrh Kavkaza, 
na spodnji sliki je pogled navzdol na Stepandsmindo.
POHOD: V zgodnjem jutru se odpraviva na dobro obiskano pot do koč pod Kazbekom

V jutru, ko je jasno nebo in sva sama na poti je pokrajina čudovita. 
Steza krene najprej na strm greben po katerem se vzpenjaš dobri dve uri.
Za popoldne so napovedane nevihte in zato hitiva navzgor.


Žal se vremenska napoved uresničuje in prihajajo oblaki ter megle.
Prva koča, oziroma le bife s teraso, do koder prispe največ obiskovalcev, je na višini okoli 2900 m.
Pogled nazaj na to kočo.
Na višini okoli 3000 m sta dve koči Deka in Alt hut.

Pokrajina je prelepa, v ozadju se celo malo razprejo megle proti Kazbeku.
Nato se hodi po grebenu dalje do prvega ledenika na okoli 3300 m.
Naslednja in zadnja koča je Bethlemi na 3650 m. Malo pred njo sva midva žal obrnila nazaj zaradi temnih oblakov, ki so napovedovali dež in megle, ki je začela zakrivati slabo sledljivo pot navzdol.
Greben na levi po katerem se hodi do ledenika.
Vmes se je celo malo razkadilo, da se je videl začetni greben po katerem se hodi gor in seveda dol.
Malo kasneje se je ulil dež in vesela sva bila, 
da sva uspela užiti lepote te čudovite gorske pokrajine.
 
_____________

 

ponedeljek, 1. september 2025

Gruzija: Svaneti, dolina Mazeri, slap Shdugra in Ushba ledenik

 Pot: dolina Mazeri, slap Shdugra, do ledenika Ushba ter nazaj
Čas:  slabe 4 ure navzgor ter enako navzdol 
Sedem lepih sončnih dni v gorskem svetu mineva, za naslednje dni so napovedane nevihte zato sva zadnji lep dan želela izkoristiti za še en pohod, sedmi po vrsti. 
 
Mazeri je dolga in široka dolina.  Do nje vodi lepa cesta, ki se odcepi levo malo pred Mestio. 
Turističen razvoj doline sva opazila, vendar tu ni velikih hotelov, je pa zgrajenih ali v gradnji precej turističnih namestitev v manjših kočah, apartmajih in glamping hiškah. 
Tudi kamp sva videla.
Z avtom se po široki dolini lahko pripelješ do gostišča (Hiking Inn), kjer se prične steza.
Pot do slapov je široka, večina obiskovalcev se želi povzpeti do velikega slapu Shdugra, 
ki je menda največji v Gruziji.
Manjša steza pa se že pred slapovi odcepi nad prva dva slapa 
in se nadaljuje do vznožja ledenika Shdugra. 
Nekje sredi poti do slapov je nekaj lepih hišk, ki nudijo okrepčila za vse potrebne obiskovalce.
 In teh ni malo; zlasti med vikendi.
Na zgornji sliki je pogled navzgor, še nad slap kamor se odpravljava midva.
Obiskovalci ponavadi pridejo do sem ali celi bližje slapa, kjer pa je močan pršec.
 Slap meri sigurno več kot 50 m. Nisem iskala podatkov na Googlu.
Iz zgornjih področij se izliva celo več slapov.
Midva sva se povzpela nad slap po še kar dobro vidni stezi
Sončni žarek mi je prekrižal sicer lep pogled na visoke gore ( okoli 4500 m). 
V ozadju je Ushba,(4700 m) okoli katere kroživa že sedem dni.
Pogled nazaj v dolino Mazeri.
Na poti nad slap sta dve rahlo izpostavljeni mesti za prečenje.
Povzpela sva se nad prepad kamor prihrumi močan potok, ki se tu spremeni v veličasten slap in v penastih vrtincih zgrmi nepovratno v globino.
Ta deroč potok bi bilo treba prečiti ali nekako preskočiti, 
 pa nekako nisem zbrala dovolj poguma za takšno dejanje.
Zato sva se tukaj na višini 2300 m obrnila.
 Le malo pod vznožjem ledenika, ki je bil skrit za gozdno polico nad nama.
Ponovitve za prečenje slapu žal verjetno ne bo več,
 ampak tudi ta strm vzpon nad slap ter pogled navzdol je bil vreden truda.
 
Na zgornji sliki je pogled navzgor na ledenik ter vodotok iz njega, ki je naju ustavil.
 Od tu ledeniški potok izgleda sila nedolžen, pa ni čisto tak kot se vidi.
Ledeniška voda dere navzdol, midva pa sva se ustavila nekje v dolini Mazeri.
 Skoraj je podobna naši Logarski dolini samo če si jo predstavljamo, da bi od Solčave naprej bila povsem nenaseljena. Široka dolina z ledeniškim potokom in skrito gostišče v gozdu.
Tako sva zadnjo noč v tej pokrajini prespala še v dolini Mazeri. 
Med počitkom je mimo naju prišel domačin, ki posoja jahalne konje zainteresiranim turistom. Tudi nama je ponudil oba konja. Mene ni prepričal, Lojza pa za ježo itak nikoli ni treba prepričevat. 
Ponudbo 'na dom' je takoj zagrabil in odjahal nekaj krogov.
 
Jutri bova zapustila gorsko pokrajino Svaneti in se zapeljala v vzhodni del Kavkaza.
Tam upava na boljše vreme.
 
_________
 

nedelja, 31. avgust 2025

Gruzija: pokrajina Svaneti, Sgimizuki

 
Pot: sedlo Ughviri pass, Tetnuldi smučišče, vrh Sgimizuki (3183 m)  ter nazaj
Višinska razlika: okoli 1300 m, dolžina poti okoli 9 km navzgor ter enako nazaj
Čas: 3-4 ure hoje navzgor, navzdol nekaj manj. 
Prelepo dolino pod Usghulijem  sva zapustila šele naslednje jutro (spodnja slika) in se odpeljala do smučišča Tetnuldi.  Sgimizuki, vrh nad smučiščem je bil izbran za šesti dan najinih pohodov.  
Orientacijsko, pot na Sgimizuki ni bila zahtevna, saj se večino časa hodi ob vzdrževalni cesti za smučarske naprave.
Ta tritisočak sva izbrala zaradi njegovega višjega soseda Tetnuldija (4858 m),
ki sva ga lahko vseskozi opazovala nad nama ...
... ter zaradi uživanja ob pogledu na vse te lepe gore okoli naju. 
(spodnja slika).
Na vzdrževalni cesti, kjer je še kakšno uro hoda do najinega vrha, 
nama je postajal  Tetnuldi vse bližji in čedalje bolj veličasten.
Sgimizuki (3175 m)... 
...ter drugi vrh Sgimizukija, 3183 m.
Pogled naokrog naju je zaposlil precej časa, saj sva poskušala ugotoviti katere gore opazujeva.

Pogled navzdol na smučišče, ki se nama je zdelo zelo vabljivo.
 Mogoče bi šla za spremembo smučat sem namesto v Dolomite?
Oblaki so se začeli gostiti, napovedano je poslabšanje vremena za naslednje dni.
Bo potrebno zapustiti to področje?
V spodnjem delu najine poti travnike krasijo drugačne cvetice, kot jih poznava doma.

V naslednjih dnevih bova vsekakor zapustila gorsko pokrajino Svaneti. 
Za jutri imava v planu še zadnji pohod v tem delu Kavkaza.
Vzpon bo iz doline Mazeri, kjer ostaneva še kak dan.
 
__________