Jadrnica : Sir Francis
Posadka : Milan, Urška, Jure, jaz
Termin : 7. - 10. 12. 2016
Leto je naokrog in spet smo se zbrali v
Vrsarju na XXIX - tem Predbožičnem jadranju.
Tokrat smo iz Bunarine krenili že v sredo dopoldan, tako smo menda prvič do zdaj
Tokrat smo iz Bunarine krenili že v sredo dopoldan, tako smo menda prvič do zdaj
na startno mesto pripluli še preden je na Vrsar padel mrak.
Cel popoldan smo imeli čas, da se psihično in fizično pripravimo na start prve etape preko Kvarnerja do Premude.
Tudi ostale posadke so se skrbno pripravljale.
Včasih je potrebno kakšno malenkost popraviti tudi na jamborih in gor zlezejo seveda le najbolj spretni.
Vremenska napoved je tokrat obetala za nas mirno morje s šibkimi NW do NE vetrovi vse naslednje dni,
zato nas je vse skrbelo brezveterje. Mislim da veliko bolj, kot so nas v preteklih letih skrbele napovedi orkanske burje.
Smo res malo čudni mi zimski jadralci ...
zato nas je vse skrbelo brezveterje. Mislim da veliko bolj, kot so nas v preteklih letih skrbele napovedi orkanske burje.
Smo res malo čudni mi zimski jadralci ...
Ob devetih zvečer smo po pričakovanju startali s šibko burjo, ki je preko noči parala živce in moči dežurnim krmarjem.
Nas je jutranja zarja tokrat zalotila na začetku Kvarnerja,
ko je naš spinaker poskušal loviti vse morebitne sapice pojenjajočega severozahodnika.
"Odkod to sploh piha in kaj piha!?", se je jezil naš barba, ko ga nista več ubogala niti spinaker niti krmilo.
Kvarnerja pa ni in ni bilo konca. Tudi večine ostalih jadrnic ni bilo videti nikjer na obzorju.
Le kje so? Zadaj ali spredaj?
Le kje so? Zadaj ali spredaj?
Še tako pridna in marljiva posadka lahko v takšnih razmerah podleže monotoniji svoje službe.
Tudi nam se je to občasno dogajalo.
Sledilo je večerno druženje pri Celestinu, kjer smo med drugim spoznavali tudi tiste, ki so se nam letos na novo pridružili.
Nekateri so prav obetavni. Še posebej smo bili veseli mladih in zagnanih novincev,
ki so pokazali da so iz pravega jadralskega testa.
Nekateri so prav obetavni. Še posebej smo bili veseli mladih in zagnanih novincev,
ki so pokazali da so iz pravega jadralskega testa.
Jutranji pogled proti Grebenom za Premudo nam je obetal še en vetrovno miren jadralski dan.
Tudi pogled dol na našo jadralsko floto je razkrival, da se veter še ni odločil kaj bo danes počel.
Vse je bilo mirno in spokojno in nič še ni kazalo, da zna biti kaj drugače.
Bližala se je ura starta in najbolj neučakani so zarezali prve brazde v mirno morje.
Zadnje minute pred startom so se pojavili tudi poslednji manjkajoči člani posadk,
da smo lahko vsi še pravočasno krenili proti startni liniji.
Tudi veter se je končno zbudil. Rahla burja, kot je bilo napovedano.
Naš cilj je bil Susak, še prej pa je bilo potrebno objadrati otoček s svetilnikom - Grujico.
Ko smo jo končno dosegli, je začel pihati rahel severozahodnik in ponovno smo jadrali v orco kot prej do Grujice.
Tu se je ponovno pokazalo, katere jadrnice gredo dobro v veter in katere posadke znajo jadrat.
V zgodnjih večernih urah so tudi zadnji dosegli cilj druge etape.
Ostalo nam je še veliko časa za druženje in debate - na primer o tem, kako bi bilo treba jadrat in zakaj nismo tako :-).
Tudi naslednje jutro je bilo morje mirno in tišino otoka ni ničesar zmotilo, če odštejemo jutranji katamaran in nekaj ribičev,
ki so zgodaj zjutraj odrinili do svojih pošt.
V miru smo opravili vse naše jutranje aktivnosti, pa še je ostalo časa do začetka tretje etape.
Tudi Susak počasi a zanesljivo izgublja svoj čar, ki smo ga vajeni iz preteklih let. Izginjajo blatne peščene ulice, načrtuje se širitev luke ... Skratka tudi tukaj nikoli ne bo več tako kot je bilo. Turizem jemlje povsod svoj davek.
Na startu je bilo tokrat malo več vetra kot v preteklih dveh dneh.
Tako smo se kar hitro oddaljili drug od drugega, saj je bila zopet orca, kar je pomenilo,
da bo treba poleg znanja imeti tudi malo sreče, saj je bil severozahodnik nestanoviten in je muhasto pihal še malo z leve ali desne.
Kmalu smo bili sami samcati in le redko smo s kakšno jadrnico sekali kurs.
Ko smo ugotovili, da nimamo več realnih možnosti da prijadramo pravočasno do cilja, smo odstopili.
Zvečer smo se zbrali v Bunarini in po prigrizku razglasili še rezultate našega jadranja.
Bolj ali manj smo bili vsi zadovoljni, zato je velika verjetnost, da se prihodnje leto spet vidimo.
___________________________________________________________
Objave
