Po izkrcanju in carinskih formalnostih smo se v trdi temi odpeljali proti mestu Tangier.
Predhodno smo dobili informacije, da se sim kartica lahko dobi v Mariane centru.
To ne drži več, ne v mestu Tangier ne v mestu Larache v teh centrih
nimajo več trgovinice za nakup sim kartic.
Naša smer potovanja po Maroku je nato potekala od mesta Tangier po zahodni obali,
mimo mest Larache, Rabat, Casablanca. Sim kartico smo dobili v mestu Larache v neki mali zakotni trgovinici, do katere nas je vodil prijazen domačin, ki smo ga srečali tam.
V zahodnem delu Maroka smo ob avtocestah opazili zelo lepo urejena počivališča ob bencinskih črpalkah, kjer je možno tudi prenočiti.
V tem področju je tudi mnogo rastlinjakov,
ki pa so pokriti kar z neko folijo podobno naši agrokopreni.
Stavbe in mesta so bila slikovita.
Pot smo nadaljevali do mesta El Jadida na zahodni obali, ki je lepo turistično urejeno.
Pred mestom so dolge mivkaste plaže z možnostjo prenočevanja.
Hrupni valovi Atlanskega oceana pa so v tem času butali ob obalo.
Do Marrakesha smo pot nadaljevali po lokalni cesti mimo manjših mest Sidi Smail in Sidi Bennour.
Opazovali smo agrarno okolico ter prizadevne domačine ki opravljajo svoje vsakodnevno delo.
Mesto Marrakesh je poglavje zase. Promet je kaotičen in gost.
Po cestah vidiš vse od oslovske vprege, motociklov, kolesarjev in avtomobilov.
Med vso to gnečo so še pešci, ki se trudijo živi prečkati kaotično gmoto pločevine.
Po uri in pol stresne vožnje v mestu smo se premaknili do letališča in dočakali še manjkajoči del ekipe: Špelo in Alenko.
Zaradi gneče v mestu smo se po najkrajši poti odpeljali iz notranjosti proti mestu Agadir,
na zahodni strani Maroka.
Pokrajina se je spreminjala od rumenih barv peska do rdečkastih barv pokrajine Argana,
kjer je področje pridobivanja arganovega olja.
Tako ni bilo nič nenavadnega, da smo tokrat prenočili med arganovimi drevesi.
Rdečkaste barve hribov so okoli nas zažarele v zahodnem ter naslednje jutro v vzhodnem soncu.
Objave
