Gruzija: Jezero Chaukhi in sedlo Chaukhi (3350 m) nad Juto

Pot: vas Juta, jezero Chaukhi, sedlo Chaukhi in nazaj 

Čas: okoli 5 ur navzgor

Višinska razlika: okoli 1400 m

Dolžina poti: okoli 10 km navzgor 

 

Iz majhne vasice Juta vodi znana krožna pot na sedlo  Chaukhi in nato navzdol do jezera Abudelauri ter nazaj na Juto. Dolga je okoli 23 km in če bi bilo lepo vreme, bi jo midva z veseljem prehodila.

 Ampak so bile zopet napovedane popoldanske nevihte, tako kot včeraj, 

zato sva se povzpela le na sedlo Chaukhi.

 Na zgornji sliki je jutranji pogled na malo vas Juta. 

Do nje vodi asfaltna in nekaj kilometrov slabe  makadamske ceste.

Od Vojaške ceste  se odcepi okoli 10 km pod mestom Stepandsminda.

 Makadamska cesta je malo pred Juto poškodovana zaradi podora 

in zelo ozko preči nad prepadno strmino.

Iz vasi se strmo odcepi pot mimo hišk in apartmajev za goste,

 nato pa z rahlim vzponom navzgor po sredini doline. 

Tudi tukaj je možno najeti konje za olajšan obisk planin v okolici, kot je običajno povsod v Gruziji.

Dolina je široka, resnično čudovita, rahlo se dviga navzgor.

Na pohod se vedno odpraviva v zgodnjih jutranjih urah. 

Zato prve pohodnike srečava, ko se midva že vračava, to je po enajsti uri. 

Tudi tokrat sva zjutraj sama uživala v prekrasni gorski dolini.

Veliko sva fotografirala, ker je narava prekrasna, pa želiva ohraniti nekaj utrinkov,

 ob katerih bova obujala spomine doma. 

Steza večino časa poteka po sredini doline med strmimi travnatimi grebeni. 

To so pravzaprav stare poti iz ene doline v drugo in so v preteklosti, 

ko še ni bilo cest, bile edina vez s svetom.

Pogled navzgor nama pokaže oblake in meglo na okoli 3000 m, kamor greva.

V zatrepu doline se steza cikcakasto strmo dvigne po grobem melišču na sedlo.

Sedlo Chaukhi (3350 m) je široko, vendar v megli. 

Zato se povzpneva na bližnji neimenovani vrh (3360 m)

Hitro se spustiva navzdol v sončno dolino.

Vrhovi ki jih gledava v okolici so visoki okoli 4000 m.

Tudi na tej poti je potrebno prečiti nekaj potokov.

Nazaj grede si ogledava še majhno jezero Chaukhi, okrog katerega pa je že veliko obiskovalcev. 

Večina njih se povzpne samo do sem. Nekateri z najetimi konji.

Ta vzhodni del Kavkaza je malo drugačen od zahodnega, kjer sva bila prejšnje dni. 

Tu so široke doline ter visoki prelazi med njimi.

 V zahodnem delu (Svaneti pokrajina) pa prevladujejo špičasti štiritisočaki 

in travnati visoki grebeni med njimi. Povsod pa je pokrajina divja in zelo lepa.

Pozno popoldan pred nevihto sva se vrnila nazaj v Juto in se odpeljala po ozki cesti navzdol

 na najino travnato prenočišče ob rečici Snostskali.

 Zgoraj na sliki  je  poškodovano cestišče do Jute.

Ne moreva se nagledati visokih travnatih grebenov Kavkaza vse naokrog. 

Počasi jih bova morala zapustiti. Če nama bo vreme še naklonjeno bova jutri opravila še zadnji  pohod v Kavkazu in sicer v dolini Truso.

 Dlje sva tu, bolj spoznavava pokrajino in vidiva še veliko možnosti za pohode.

_______________