Gruzija: Vojaška cesta, Gergeti in pohod pod Kazbek

 

Pot: mesto Gori, mimo Tbilisija do Stepantsminda ter

 POHOD: cerkev Gergeti, koča Alt hut do ledenika pod kočo Bethlemi hut.

Čas: 5 ur navzgor, višinska razlika 1400 m, okoli 9 km navzgor 

 

Tako imenovana Vojaška cesta vodi od Tbilisija do Vladikavkaza v Rusiji.

 Začeli so jo graditi Rusi v 18. stoletju. Je pomembna cesta, ki povezuje Gruzijo in Rusijo preko visokega Kavkaza. To sva opazila tudi midva, ko sva vozila med kamioni, ki preobremenjujejo promet v obe smeri. Cesta je nabito polna z vozili, prehitevajo tudi v nepreglednih ovinkih, pogosto v škarje in nas, ki vozimo počasi in previdno, dobesedno izrinjajo na neutrjene in luknjaste bankine. 

Ruski in Gruzijski vozniki so za naše pojme zelo predrzni in neučakani. 

Vsaj midva sva imela izredno "gužvo" na cesti. 

Cesta najprej vodi mimo lepega jezera in trdnjave Ananuri. 

Trdnjava se prav lepo boči nad jezerom Zhinvalli, je pa zelo turistično obiskana z mnogimi stojnicami, ki ponujajo razno turistično blago: kučme, krzna in izdelke iz kože živali, hladna orožja, 

oblekice in ostali turistični kič.  Peljemo se mimo smučišča Gudauri. 

Cesta vodi kar skozi center hotelov in ostalih namestitev. Proti vrhu prelaza Jvari Pass (2395 m) 

stoji velik spomenik. Zgrajen je na prelepi kavkaški planoti in je simbol gruzijsko ruskega prijateljstva.

( slika zgoraj).

Tu je zopet velik turističen vrvež množic iz celega sveta, kar ne morem verjeti kam sva to prišla iz mirnega Kavkaza v Svanetiju v to množico ljudi. Pogled s te planote naokrog pa je čudovit.

Za prelazom Jvari Pass se cesta malo sprosti in zapeljeva v mesto Stepansminda,. 

Tu sva ponovno presenečena nad množico turistov. 

Mestia na drugem koncu Kavkaza, kjer sva bila, je mirno mesto, skozi smo prehajali le pohodniki.

Najprej se zapeljeva do cerkvice Svete trojice nad vasjo Gergeti, ki je na vseh slikah, 

ki reklamirajo Kavkaz. Tudi midva se sprehodiva do nje, res je prelepa v tej okolici hribov.

Tudi to cerkev trenutno obnavljajo; videla sva kako so nameščali bakrene strešne obrobe. 

Kljub množicam turistov najdeva mirno lokacijo za prenočevanje  v njeni bližini in sva jo lahko opazovala, ko je bila celo noč osvetljena z reflektorji.

Res deluje prelepo in malo mistično.

Zvečer se je zjasnilo, v ozadju zagledava vrh Kazbeka, ki velja za najvišji vrh Kavkaza, 

na spodnji sliki je pogled navzdol na Stepandsmindo.

POHOD: V zgodnjem jutru se odpraviva na dobro obiskano pot do koč pod Kazbekom

V jutru, ko je jasno nebo in sva sama na poti je pokrajina čudovita. 

Steza krene najprej na strm greben po katerem se vzpenjaš dobri dve uri.

Za popoldne so napovedane nevihte in zato hitiva navzgor.

Žal se vremenska napoved uresničuje in prihajajo oblaki ter megle.

Prva koča, oziroma le bife s teraso, do koder prispe največ obiskovalcev, je na višini okoli 2900 m.

Pogled nazaj na to kočo.

Na višini okoli 3000 m sta dve koči Deka in Alt hut.

Pokrajina je prelepa, v ozadju se celo malo razprejo megle proti Kazbeku.

Nato se hodi po grebenu dalje do prvega ledenika na okoli 3300 m.

Naslednja in zadnja koča je Bethlemi na 3650 m. Malo pred njo sva midva žal obrnila nazaj zaradi temnih oblakov, ki so napovedovali dež in megle, ki je začela zakrivati slabo sledljivo pot navzdol.

Greben na levi po katerem se hodi do ledenika.

Vmes se je celo malo razkadilo, da se je videl začetni greben po katerem se hodi gor in seveda dol.

Malo kasneje se je ulil dež in vesela sva bila, 

da sva uspela užiti lepote te čudovite gorske pokrajine.

 

_____________