Čas je bil že tapravi, mraz tudi, pa še malce je pobelilo vrhove okoli naše doline.
Slutila sva tudi sonce in modro nebo nad dolinsko meglo.
Nisva se motila, na Golteh je bil ravno čudovit sončni vzhod, ki je razjasnil dušo in oko.
Priznam; šla sva pogledat, če ima sonce in sneg enaka merila za vse...
Nad 1400 m nadmorske višine so merila drugačna kot so v dolinah. Tu je drug svet (ne le občina).
V višavah je sonce, modro nebo, jasne misli, čista duša in bel sneg.
V dolini pa je tema in mrak, ki pokriva narode.
Preizkusila sva smučarsko progo na Starih Stanih in nič ni škrtalo pod smučmi,
čeprav snega še ni bilo veliko.
Nato pa zopet navzgor in juhuhu spust navzdol...ter to ponovi trikrat...
...in zopet navzdol...
...in počil je lonec in snežne pravljice je konec.
_________