Snežne razmere: v dolini je okoli 20 cm južnega snega, mimo Semprimožnika že 50 cm, na vrhu pa čez 150 cm suhega snega.
Višinska razlika: 1000 m
Čas: 7 ur s vsemi postanki pod soncem
V sobotnem jutru je bil Gornji Grad pod meglenim pokrovom in tudi vremenska napoved ni bila nič obetavna za ta konec naše dežele: visoka in srednja oblačnost.
Nenadoma pa je začelo malo pihljati in oblaki so se pričeli trgati.
Nad planino se je naenkrat pokazalo sonce....
...in mi pričelo odkrivati debelino snežne oddeje.
V nadaljevanju dneva je zima nepričakovano ponudila vse kar lahko: debelo snežno oddejo
s suhim pršičem na vrhu,
ivjaste ornamente v krošnjah dreves,
neokrjeno belino daleč naokrog, ker sem bila med prvimi tu gor po zadnjem sneženju.
Toplo in skoraj brez vetra,
modro nebo in
rumeno sonce.
Res nisem pričakovala tako lepega dneva. Neverjetno.
Smreke s svojim okrasjem so bile prekrasne.
Pogled s stolpa na Vivodniku -1508 m na Savinjske Alpe...
Nisem mogla prenehati fotografirat teh vrhov smrek...
V tem tednu bodo na Menini planini zimovali otroci planinskega društva Gornji Grad, zato je jasno, da čez kak dan tu ne bo več takih neprehojenih stezic in nepregaženih poti. 
Sedaj pa samo še malo, pa bo treba zapustiti ta beli raj...
Takole poteka spust v grapo navzdol.
Še en pogled nazaj na snežne planjave...
In gremo juhuhu nqvzdol...
...pa zopet malo ali precej po gozdu...
In po kakšni uri smuke so me sledi smučin pripeljale do tele idilične koče...
Hm,do doline bo še kar nekaj zavojev...
Na zadnjem travniku pod kmetijo Semprimožnik je sneg postajal malce južen.
Z vrha Menine do Gornjege grada še nisem smučala in danes se je zgodilo ravno to.
Kaj naj rečem drugega kot : hura za sneg!!!
Pa še ena slika koč na Menini planini, toliko jih je.
Objave
