Pot: Kosmačeve Rastke, Raduha, planina Arta, Loka, Kosmačeve Rastke
Tokrat je na vrsti nekaj slikic s najine priljubljene poti.
Kot po navadi pričneva hojo v Kosmačevih Rastkah. Snega je toliko na cesti,
da se z avtom ne da dalje, s smučmi pa tudi ne brez vmesnega nošenja.
Zvezni sneg se prične malo pod kočo na Loki tam nekje na okoli 1300 m nadmorske višine.
Toliko pa je še snega pri odcepu za Durce, smerne table so še skoraj pod snegom.
Pobočja so bila dopoldan še precej ledena, zato so malo derezice prišle prav.
Na vrhu Raduhe (2062 m) je markantni cepin še vedno skoraj zasut,
skrinjica z vpisno knjigo pa nedostopna.
Tokrat sva bila sama na vrhu in lahko sva v miru občudovala gore naokoli.
Na spodnji sliki so Julijci v vsej svoji veličini.
Veliki vrh in Velika Zelenica levo ter Ojstrica desno.
Opasti na vršnem grebenu proti severu se je potrebno ogibat.
Pa še ena slikca za spomin.
Navzdol pa sva za spremembo šla izven poti kar naravnost na jug proti pašniku na Arti.
Snega je bilo dovolj, da so bili borovci prekriti. In tudi dovolj trd je še bil, da se nama ni ugrezalo. Take razmere je bilo potrebno izkoristiti, da raziščeva pot za alternativno smučarijo z vrha Raduhe.
S smučmi bi bilo seveda lepše ampak tudi z gojzarji je lepo šlo ... kar naravnost navzdol.
Malo nad Arto sva prišla do ostrih grap in do strmega gozda, ki sva ga prečila in že sva bila na Arti. Seveda ni bilo vse tako enostavno kot tukaj piše.
Skozi ozek pas gozda sva se namreč malo težje prebila zaradi veliko podrtih dreves.
Morda bi bilo potrebno sestopit malo bolj zahodno. Pa drugič.
Planina Arta že kaže svoje travnata rebra .
Krog sva sklenila pri koči na Loki in nato še navzdol do Kosmačevih Rastk.
Ne bi verjela toda gps je pokazal, da se je nabralo za kakšnih 1200 višinskih metrov poti
in skoraj 13 km v dolžino.
Seveda gor in nato gor in dol in gor in dol ... Pa to ni važno, lep sončen dan je bil.
_______________________
Objave
