petek, 15. november 2024

Bistriška špica, Križnik in Končnikov vrh


Pot: Koprivna, planina Sp.Luža, planina Zg.Luža, Bistriška Špica, Križnik, Končnikov vrh, ter nazaj po planinski poti proti kmetiji Kumer
Čas: okoli 7 ur s postanki
 
Razmere: hladno, toda jasno vreme s prelepimi razgledi
 
Cestni dostopi do izhodišč za Peco so še vedno zaprti ali močno ovirani zaradi podorov ter ujm, 
ki so Črno na Koroškem v zadnjem času močno prizadele. 
Ceste ter vodotoke še vedno obnavljajo in urejajo, kot sva videla med vožnjo do Koprivne. 
Na srečo je cesta spet prevozna in ponekod že tudi ponovno asfaltirana. 
Avto sva pustila na novem označenem parkirišču pred državno mejo.
 
Od tam sva se preko meje peš napotila na planino Spodnja Luža.  
Od tu dalje se hodi po cesti, dokler se planinska pot ne odcepi v strm gozd. 
Kmalu prideva do planine Zgornja Luža.
Od tu je razgled na vse naše gore do Triglava in še malo dlje.
Pot s planine do vrha je nanovo urejena in označena.
Še lansko leto je bujno ruševje segalo preveč na pot, zdaj pa so vse moteče veje odrezane..
Proti vrhu spet uživava v razgledih po vseh naših gorah. V ospredju desno je Obir.
 
Na grebenu Pece je razcep poti : levo na Veško kopo (najzahodnejšii vrh Pece)  
ter desno na Bistriško Špico.
Bistriška Špica ( 2113 m) je drugi najvišji vrh Pece.
Avstrijska Koroška je bila še vedno vsa v megli...
... na naši strani pa so bili jasni razgledi naokrog.
Ob lepem vremenu se vidijo naše gore vse do Julijcev.
Proti vzhodu se vidijo Križnik, Končnikov vrh ter zadnja Kordeževa glava.
S severne strani je zapihal mrzel veter in naju pregnal z vrha Bistriške špice.
Spustila sva se do sedla ter se nato povzpela še na Križnik (2109 m)...
... od koder sva gledala gornjo postajo vlečnice smučišča na Peci.
Sledil je še Končnikov vrh (2109 m).
Pot s Končnikovega vrha gre naprej do Knepsovega sedla,
 to pa je za najin povratek v dolino predaleč naokrog. Zato sva si poiskala prečnico med borovci
 ter se precej nižje priključila običajni planinski poti v dolino Koprivne.
V dolini Koprivne je sonce že zašlo. V tem času je sonce že tako nizko, da preko dneva ne pogreje več vse doline, zato so nekatera drevesa vseskozi ovita v ivje, kar vedno pričara pristno zimsko vzdušje.
Na tej poti so nama namerili okoli 1200 višinskih metrov ter 14 km poti.