Izhodišče: Mozirska koča
Čas: 4 ure
V tej mrzli zimski nedelji se je končno spet pokazalo modro nebo, sonce ter kakšnih minus deset stopinj celzija z močnim vetrom. Po včerajšnjem sneženju in prometnem kaosu je bil to pravi dan za hribe.
Že takoj ko sva stopila iz avta, je veter pokazal svojo moč. Občasno je dvigoval cele oblake snega in jih prelagal na drugi breg.
Za današnji dan sva imela idejo. da bi s smučmi urezala gaz do Istej, se nato spustila do sedla Kal in potem še dalje do Smrekovca in nato po isti poti nazaj. Res sva za začetek lepo urezala smučino.
Bolj sva se bližala Istejam, bolj je bril veter in počasi a zelo zanesljivo odpihoval Smrekovec iz najinih misli ven.
Že proti Istejam so bile ponekod travnate planjeve popolnoma spihane. Na drugi strani pa je bil travnik skoraj brez snežne oddeje in tako nisva nadaljevala poti dalje proti Smrekovcu. Peški bi že mogoče - za smučke pa to gotovo ni dobra izbira.
Močan veter je prav lepo okrasil planjave in naredil prekrasne male ali ponekod kar velike zamete.
Smučino je sproti zametal svež pršec, zato nisva bila popolnoma prepričana a sva res prva rezala smučino.
Obrnila sva proti Starim stanom in opazila, da so pognali smučarske naprave. In res se je nekaj najbolj zagnanih smučarjev preganjalo po smučiščih.
Veter je še kar bril, dvigoval sneg in tako tudi ustvarjal pravo malo zimsko pravljico s čistimi razgledi na Savinjske Alpe.
Ali tudi na Raduhi tako piha? Verjetno vsaj toliko ali še bolj.
Koča pri Treh Plotih je ponujala pravo zimsko martinčkanje, saj je bila obsijana s soncem in zaščitena pred zimskim vetrom.
Sledil je le še spust nazaj do Mozirske koče in najin kratek nedeljski zimski sprehod je bil zaključen.
Objave
