Čas: 12 ur
Razmere: posamezne snežene zaplate proti vrhu, sicer pa suho, delno sončno
Naš pohod smo pričeli v Robanovem kotu, kjer smo pustili avto pred turistično kmetijo Govc. Po cesti smo hodili do Robanove planšarije, kjer smo za leso skrenili levo v hudourniško grapo Bele.
Od tu dalje sta bili v igri vsaj dve varianti - ena kar po grapi navzgor, druga pa preko grape bolj desno v strmi gozd navzgor, menda naj bi tu bila lovska pot.
Težko sledljiva pot je vodila vedno bolj v desno strmo proti vrhu ostenja Poljskih devic- 1879 m,
ki sicer ni bil naš cilj. Z nabiranjem višine smo ob občasnih postankih občudovali ostenje Ojstrice , Krofičke,
ter Strelovca.
Strmina je tam res izredna in ko smo prilezli do ostenja, smo izgubili še edino slabo vidno sled.
Bili smo zelo desno pod Poljskimi devicami..Na vrhu daleč nad nami smo opazili gamsa, ki je mirno gledal početje nas vsiljivcev v neprehodnem svetu. Le kaj iščemo tu, se je spraševal?
Preko skalnate grape smo se začeli premikati levo izpod ostenja Poljskih devic. Steze seveda tu ni bilo, izpostavljenost in strmina pod nami pa ponekod kar precejšna.
Teren se je s prepadnimi stenami in strmimi skoki občasno zelo zapiral.
Moram priznati, da je bila izpostavljenost ponekod kar velika.
Na nekaterih mestih smo zaradi varnosti uporabili vrv za spust ...
... pa tudi za prečenje je prišla prav.
Nato smo opazili rahlo vidljivo stezo. Prečili smo še eno od številnih skalnatih grap,
se spustili po strmem terenu med ruševjem ...
Po štirih urah intenzivnega gibanja v težko prehodnem svetu smo prelezli do grape visoko v ostenju Križevnika, ki jo je naš vodič Janez poznal. Ob grapi je globoko brezno, iz katerega je vel mrzel zrak, kar je pokazatelj, da je zelo globoko. Ni bilo označeno, kar daje slutiti, da še ni raziskano. Izziv za kdaj drugič?
Zopet smo se zagrizli v strmino nad seboj in občudovali razgibano panoramo.
Spotoma smo se vzpeli na posamezne kamnite stolpiče, s katerimi je posejano celotno pogorje Križevnika.
Pod grebenom je bilo nekaj zaplat snega, ki pa so prišle zelo prav za osvežitev
ter za nove zaloge pitne vode.
Po razgibanem grebenu smo se povzpeli še do vrha - 1910 m.
Razgled proti zahodu je privabljal oko. Spredaj levo se je bohotila Ojstrica, zadaj pa Skuta, Grintavec in Rinke. Desno pa je osamljena Krofička.
Vrh Križevnika - 1910 m z Ojstrico zadaj.
Do vrha smo torej potrebovali sedem ur za gibanje po brezpotjih ter iskanje slabo vidljivih stezic.
Po zasluženem in nujno potrebnem počitku je sledil spust do čudovite Poljšakove planine.
Vmes smo še obnovili naše zaloge pijače, ki nam je vsem že pošla....
Občudovali smo gorsko cvetje, ki krasi vse trate in pašnike.
Ujeli smo še zadnji teloh na livadah, kjer je sneg ravnokar skopnel.
Pripravili smo se na zahteven spust preko severne stene Križevnika.
Tudi tu je bilo potrebno opraviti še nekaj zahtevnih prečenj.
Vmes smo občudovali pomladno zelene livade ter naravne skalnjake.
Sestopili smo do starega podrtega stanu na Bevški planini.
Sestop smo nadaljevali strmo navzdol mimo markantne Turnce - 1278 m do stare gozdne vlake, ki se nam je zazdela kot avtocesta, ki vodi v dolino.
In končno smo bili v dolini.
Dvanajst ur dolg dan v lepem gorskem svetu je bil za nami, poln doživetij , smeha in občudovanja narave, ki nam vedno napolni in razširi naša srca s svojo prostranostjo.
__________________________
Objave
