Pot: Zidani most, Kopitnik, Gore, Hrastnik, Zidani most
Pot na Kopitnik od Zidanega mosta je speljana kar z glavne ceste strmo navzgor.
V mokrem ta pot navzdol vsekakor ni užitna. V strmini navzgor pa je šlo,
čeprav sva še kar dolgo poslušala hrup iz kamnoloma in magistralne ceste v dolini.
Čez kakšne pol ure se je pot položila in hrup je naenkrat prenehal.
Na drevesu ob poti pa sva zagledala to simpatično opozorilno tablo.
Res nama je pomolila psička še tačko v pozdrav.
Po kakšnih dveh urah hoje navzgor, počez in po cesti sva prišla do Marinkove koče,
kjer je kažipot kazal za vrh Kopitnika.
Proti vrhu je izgledalo takole.
Sam vrh Kopitnika (919 m) pa je čeden, skalnat z lepimi razgledi.
Z vrha gledava sosednji greben s kamnitimi stolpiči in si v mislih označiva,
da bo enkrat potrebno iti še tja - tudi do tamkajšnjega bivaka.
Začel je pihati mrzel veter in vrnila sva se nazaj in nadaljevala še do koče pod Kopitnikom.
Lepa koča je seveda samevala, se ve zakaj.
Dalje sva poiskala pot proti vasici Gore. Ob poti je bila tale čedna domačija, ki je v fazi obnove.
Ali bo zima še kar trajala?
Najina pot je nato potekala večinoma po širokih stezah in slabih makadamskih cestah.
Občasno tudi po improviziranih bližnjicah in že sva bila v vasici Gore.
Od cerkvice, ki dominira nad vasjo, je lep pogled na Kum - najvišji vrh zasavskih hribov.
Od vasi Gore pa je sledila lepa, mehka, občasno tudi strma steza samo še navzdol do Hrastnika.
Pot se je vila večinoma po gozdnatem in razglednem grebenu - Šavna peč v dolino.
Peš pot sva zaključila v Hrastniku na železniški postaji,
od tam pa sva se z vlakom vrnila nazaj v Zidan most.
Veliki Brat nama je vseskozi skrbno sledil in beležil vsak najin korak.
Na koncu je lepo izrisal še najino krožno pot ter nama postregel s kompletno statistiko lepega dneva.
V nekaj urah hoje se je nabralo za 15 km luštne poti na kateri sva premagala
1450 metrov vzpona in prav toliko spusta
__________________
Objave
