Majhen otoček z lepim starim svetilnikom pomorščaki pogosto srečujemo na poti mimo Lošinja in Ilovika proti južnim morjem, vendar se tukaj zelo redko kdo ustavi, ker ...
- otoček Grujica nima varnega priveza, kaj šele svoje varne luke, ampak je za morebitni obisk potrebno sidrat na odprtem morju, ...
... - se vedno mudi ali pa je morje preveč nemirno, ...
... - se zdi, da si videl vse, če se le pelješ mimo.
Tokrat pa so bili izpolnjeni vsi pogoji za izkrcanje: morje je bilo mirno, imela sva dovolj časa in zaželela sva si tudi malo osvežilnega plavanja v čistem morju in prijetnem ambientu.
Pa se je pokazalo, da se z morja le ne vidi vseh zanimivosti otočka.
Prav prijetno se je bilo sprehodit po otoku in ga pregledat v okviru danih možnosti.
Tukaj se da čudovito uživat in celo krasno prebivat, če ljubiš mir in tišino. Dovolj je prostora, da se ne počutiš omejenega in utesnjenega, lepo urejen vrt in zadosti plodne zemlje. Pa sonce in svežina morja! Mar potrebujemo še kaj?
Kmalu pa je otoček spet zaživel v svojem ritmu, midva sva namreč kljub prijetnemu počutju kmalu dvignila sidro in zajadrala proti jugu s severozahodnim vetrom, ki se je začel pojavljat. Spraševala sva se, kaj lepega nama bo še prineslo letošnje počitniško jadranje.