nedelja, 29. avgust 2010

Ojstrica

Podvežak, Mala Ojstrica, Ojstrica, Kocbekov dom na Korošici, Podvežak.
Z odmori skupaj vsega 6 ur hoje.

V nedeljo, v  zelo zgodnji jutranji uri sva ugotovila, da nam oblaki sploh več ne pošiljajo nalivov, celo obratno, v kristalno jasnem nočnem nebu so se videle zvezde in takoj je padla ideja, da morava tak začetek dneva izkoristit za hribe.

Na parkirišču pod planino Podvežak ni bilo še nikogar, zato sva si lahko izbrala najbolši prostor, kjer bova pustila čakati avto.

Termometer je pokazal nič stopinj celzija, presenečenje za zadnje avgustovske dneve, zato sva za ogrevanje hitro hodila po planini Podvežak in kmalu se nama je odprl jutranji pogled na Dleskovec.









V daljavi pa se je že prikazala Ojstrica; vendar do tja je bilo še daleč.













Pri Inkretovem studencu sva se napojila, nekateri kar na tekočo zalogo, nekateri pa tako priljudno v plastenko in v nahrbtnik.













Nato pa zopet  v hrib in v daljavi sva že zagledala Dedca na katerem je bila  živina na jutranji paši. Kmalu sva prispela do razpotja za Kocbekovo pot na Malo Ojstrico in nato dalje za Ojstrico.











Danes je šlo vse na "ojstro". Hoja v hrib na "ojstro", ker sva seveda spet imela malo časa za hribe,  mimo takih "ojstrih" špičkov vse do Male Ojstrice.











Nato malo pod grebenom Male Ojstrice dalje, s čudovitimi razgledi na Logarsko dolino in Robanov kot na desni strani in dolino Korošice na levi strani.

















Seveda sva občudovala gospo (G)Krofičko s Strelovcem na desni strani ter gospoda Dedca na levi strani grebena Ojstrice.

Zopet sva se spomnila, da ima tudi Ojstrica  "rinke".

In zopet navzgor, kjer se zelo lepo lahko primeš skale in ti zajle in klini prav nič ne hodijo napoti, ker jih seveda ni. In prav je tako.
Ob devetih in pol pa sva stala na vrhu Ojstrice kot prva v današnjem dnevu. Za zgodnje jutranje vstajanje sva bila poplačna s čudovito čistim razgledom na vse Kamniško Savinjske Alpe. Seveda sva se morala še fotografirati, vpisati v vpisno knjigo, popiti topel čaj iz termovke. Videla sva, da je tam na vrhu vse zelo v redu in prav..... in bi še ostala, ampak zunajna temperatura je bila verjetno malo pod nič stopinj  z vetrom, zato sva počasi sestopila z vrha. 
Kmalu se je v dolini prikazal tudi Kocbekov dom na Korošici. Ob koči sva se grela na soncu ter se okrepčala s poznim zajtrkom. Koča je ob 12h še rahlo samevala, prijazni oskrbnici pa nista nič silili s vprašanji: "kaj bosta kaj pojedla ali popila" tako kot velikokje na kočah, ampak smo samo malo pokramljali.
Toda midva sva morala že v dolino, zato sva se poslovila od prijaznih oskrbnic na Korošici ter se napotila dalje čez ravnico ob koči. 

V tem dnevu sva na vrhu Ojstrice (2350 m) opazila majhne ledene svečke, na poti navzdol proti Korošici(1808 m) pa so še cvetele rože. Pisan prelep gorski svet.
Nasproti  nama je prihajalo  veliko planincev, ki so očitno vstali kasneje kot midva in so se odpravljali navzgor.